Thu, 17. Apr 2025 at 14:00
1023 ogledov
Zadeva Trenta: Ali bo večnim scenaristom "ki jih ni v sodni dvorani" spet uspelo? Kdaj se bo to prenehalo!!! OPROSTITEV!!!
Tik pred zaključkom postopka v zadevi Trenta smo se udeležili zadnjega naroka pred izrekom sodbe. Ker je bilo prisotnih vsaj deset različnih medijev, so bile zadnje informacije s sojenja hitro posredovane slovenski javnosti. Znova smo lahko opazili znan vzorec: osrednji mediji so tudi tokrat tiho navijali za »kraljico postopkov« – tožilstvo. To se je pokazalo celo na hodnikih, kjer so nekateri novinarji osrednjih medijev sproščeno klepetali s tožilcema Valenčičem in Moljkom.Zadeva Trenta že zdavnaj presega razumne časovne roke, zlasti glede na obravnavano kaznivo dejanje. Na podlagi medijskih poročanj in zaključnih govorov vpletenih smo oblikovali naslednje ugotovitve. Osnovna zgodba je namreč precej preprosta:Janez Janša je leta 2004 s stranko SDS zmagal na državnozborskih volitvah in sestavil koalicijo. Ker njegovo enosobno stanovanje v Zupančičevi jami ni ustrezalo varnostnim zahtevam, se je leta 2005 odločil poiskati novo, primernejše stanovanje. Našel ga je na Komenski ulici v Ljubljani, v Trubarjevem kvartu. Ker ni imel dovolj prihrankov, se je odločil kupnino pokriti s prodajo stanovanja in zemljišča, ki ga je imel v lasti.Stanovanje na Komenski je bilo v lasti podjetja Imos. To podjetje je najprej odkupilo Janševo staro stanovanje. Preostanek kupnine je Janša poravnal s prodajo zemljišča v Trenti podjetju Eurogradnje. S tem denarjem je poravnal celotno kupnino za novo stanovanje. In to je vsa zgodba.Kaj je sledilo? Podjetje Eurogradnje je zemljišče v Trenti nato prodalo podjetju Imos. Kasneje je bilo zemljišče še nekajkrat preprodano, pri čemer je bila cena vedno približno enaka.HALO! En sam nakup in prodaja zemljišča je razlog, da slovensko pravosodje že šestnajst let preganja tri državljane – zaradi zemljišča v vrednosti 130 tisoč evrov! Težko verjamemo, da se to dogaja v Sloveniji, 35 let po razpadu nekdanjega totalitarnega sistema.Zadeva ima zato močno politično konotacijo. Če je že bilo karkoli narobe, so za to odgovorni tisti, ki so sestavljali pogodbe – ne pa obtoženci, ki nimajo pravnih kvalifikacij za tovrstne posle.Podobna zgodba se je odvila v zadevi Litijska, kjer je prodajalec kazensko odgovarjal, ker je nepremičnino prodal po višji ceni, kot jo je kupil. Čeprav je bilo znano, da je bila stavba v slabem stanju, je vseeno postal kriv. Očitno se v obeh zadevah pojavlja ista odvetniška družba, a so na zatožni klopi – znova – prodajalci. Je to res pravna država?Tudi v tem primeru smo priča političnemu obračunavanju – ker eden od obtožencev predstavlja vplivno figuro v slovenskem političnem prostoru. Ne glede na ideološko pripadnost, je to izjemno nevarno za demokratični sistem, ki bi moral temeljiti na svobodni konkurenci idej.Težava za del političnega in medijskega prostora je očitno to, da eden izmed obtožencev vodi politično stranko z močno in stabilno bazo. Zadeva Trenta je videti kot konstrukt, zasnovan s pomočjo »ugrabljene« skupine v Specializiranem državnem tožilstvu.To potrjuje tudi razkritje revije Reporter iz konca leta 2024 ali začetka 2025, kjer je bila objavljena obtožnica. Presenetljivo je bilo v njej zapisano, da naj bi Janša že leta 2003 želel prodati zemljišče v Trenti podjetju Imos za 20 tisoč evrov. Cenitev naj bi takrat opravila Nikolaja Gilvčert Kogovšek.Vprašanje je, zakaj se ta podatek ni pojavil že v letih 2011 ali 2014? Odgovor se skriva v tem, da gre za standardni vzorec delovanja "kraljice postopkov". Vedno se – pogosto retroaktivno – pojavi neka priča ali dokument, na katerem potem temeljijo obtožbe. Tokrat je to cenilka Gilvčert Kogovšek, ki pa po preverjenih informacijah leta 2003 sploh ni bila pooblaščena za cenitve, temveč je bila zgolj prodajna referentka.Janša je poleg tega dokazal, da je za omenjeno zemljišče že leta 1992 plačal 45 tisoč nemških mark, ne pa manj kot 5 tisoč, kot mu očitata tožilca. Zakaj bi potem to zemljišče leta 2003 prodal pod ceno? Noben racionalen kupec ne bi prodal nečesa za manj, kot je sam plačal. In četudi bi – bi se znova znašel v kazenskem postopku.Skozi leta smo razkrili številne vzorce delovanja dela tožilstva, policije in sodstva, ki zavajajo s ciljem obremeniti določene posameznike. Pogodbe, ki naj bi bile pravno neoporečne, so postale osnova za več kot desetletje trajajočo kalvarijo.Medtem pa so osrednji mediji vztrajno ponavljali, da gre za »ničvredno zemljišče«. Slovenski javnosti nikoli niso pokazali celotne slike zemljišča v Trenti! Šele proti koncu postopka je bilo javnosti predstavljeno, da gre za 15.000 m² veliko posestvo v eni najlepših dolin v Sloveniji. Takrat se je razkrilo, zakaj je Janša zemljišče kupil za tri nemške marke na kvadratni meter – kar je bila povsem običajna cena.Kot kaže, se je cenitev Gilvčert Kogovšek znašla v spisu šele po koncu preiskave – naknadno. Nihče ne ve, kdo jo je dodal. In to ni prvič, da se je kaj takega zgodilo.Obtožba, da naj bi bil Janša kriv, ker je prejel drugi obrok za stanovanje od podjetja Eurogradnje, ne pa neposredno od Imosa, je prav tako brez osnove. Podjetje Imos je pozneje samo odkupilo zemljišče od Eurogradnje – brez Janševega vmešavanja.Očitek, da naj bi prav nakup zemljišča prispeval k stečaju podjetja Imos, tudi ne vzdrži. Zemljišče je predstavljalo manj kot en promil vrednosti celotnega podjetja. Kastelic je jasno pojasnil, da so bile druge okoliščine tiste, ki so privedle do stečaja.Tudi poskus tožilstva, da bi kot dokaz navedlo zavrženo kazensko ovadbo po propadu Imosa, je zgrešen. Šlo je zgolj za poskus, da se senat prepriča, da »nekaj smrdi« – kljub pomanjkanju dokazov.Danes, v letu 2025, alternativni mediji močno rastejo. In zelo težko bo slovenski javnosti prodati zgodbo, da je nekdo kriv, ker je nekaj kupil in kasneje prodal po višji ceni. Težko bo prepričati javnost, da je Kastelic oškodoval podjetje s poslom, ki ni predstavljal niti promila letnega prometa v podjetju. Zemljišče nikoli ni izgubilo vrednosti, ampak se je vedno prodalo na javnih dražbah, ki jih je izvajalo sodišče. Kaj je sploh bilo tukaj narobe???Zato upamo, da bo sodni senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič sprejel razumno odločitev – in da se bo zadeva za obtožence končno končala pravično.
Mon, 14. Apr 2025 at 18:47
1226 ogledov
Primer Trenta – resnica ali scenarij po vnaprej pripravljenem ključku?
Že skoraj dve desetletji slovensko javnost zaposluje primer Trenta. Afera, ki je v vsem tem času prestopila meje običajnih pravosodnih postopkov, se danes kaže kot preizkus zrelosti našega sodnega sistema – ali celo kot zrcalo njegovega propada.Naš medij se do zdaj primera ni dotikal. Ne zato, ker bi bil nezanimiv, temveč zato, ker so v teh sedemnajstih letih praktično vsi ostali mediji že podrobno predstavili tako argumente tožilstva kot obrambe. A zdaj, ko se proces bliža zaključku, se zdi pravi trenutek za refleksijo. Če bodo osrednji akterji primera Trenta res spoznani za krive zgolj zato, ker so prodali zemljišče po višji ceni, kot so ga kupili, potem bi morali po enakem merilu za zapahe poslati skoraj vsakogar, ki je kdaj tržil z nepremičninami.Foto: Posnetek zaslona-Spletni časopis.Anonimka s sodišča: sodba napisana že vnaprej?12. aprila 2025 je dolgoletni novinar Peter Jančič v svojem mediju objavil članek z naslovom Anonimka iz sodišča: Janša bo obsojen na dve leti in dva meseca zapora. Vsebina pisma, ki naj bi ga poslala žvižgačica iz sodnih vrst, razkriva mehanizem, ki ga v Sloveniji poznamo že dolgo: »domačijsko pravosodje«, kjer naj bi bile kazenske ovadbe in sodbe pripravljene že vnaprej – dobesedno na USB ključku.Ne trdimo, da je vse, kar pismo vsebuje, resnično. Vendar je treba priznati, da se preveč stvari v tej zgodbi zdi že vnaprej režiranih, da bi lahko šlo zgolj za naključje.Osnovna zgodba je na videz preprosta. Eden izmed obtoženih naj bi zemljišče, katerega lastnik je bilo podjetje, v katerem je imel solastniški delež, prodal po višji ceni in nato s tem denarjem kupil stanovanje. Po trditvah tožilstva naj bi bil to ključen element za sprožitev kazenskega postopka. Obramba pa opozarja: vsi dokumenti, pogodbe in postopki so bili transparentni, vsi vpleteni so verjeli, da je posel zakonit, vključno s pravniki in odvetniki, ki jih v procesu skoraj nihče ne omenja.In prav tu se začnejo ključna vprašanja. Če je šlo za povsem običajen poslovni dogovor, zakaj bi morali trije posamezniki odgovarjati kazensko? Če pa so si res vse skupaj izmislili sami – potem naj odgovarjajo. A dokazi, ki so jih predstavili v svojo obrambo, kažejo na nekaj drugega.Na celjskem sodišču so danes odločno zavrnili vse očitke, povezane z anonimnim pismom, objavljenim pred nekaj dnevi v enem izmed slovenskih medijev. Kot so sporočili, nekateri omenjeni sodniki že pripravljajo kazenske postopke zoper tiste, ki so dokument objavili oziroma ga posredovali javnosti.Posebej izstopa trditev, da naj bi bil dokument – ki naj bi predstavljal osnutek sodbe v primeru Trenta – rezultat delovanja umetne inteligence. S tem je sodišče postavilo resno vprašanje o verodostojnosti vsebine in s tem tudi o integriteti medijskega poročanja v tem primeru.A ne glede na to, ali je dokument avtentičen ali ne, ostaja ključna težava: sama objava je celoten postopek močno kontaminirala. Tudi če bi sodišče izdalo drugačno odločbo kot domnevno razkrita sodba, bi bila pravna verodostojnost postopka resno omajana. V takšnem okolju odvetniki – opozarjajo nekateri pravni poznavalci – svojega dela ne morejo več opravljati v skladu z načeli poštenega sojenja.Janez Starman sedi v sredini kot kandidati stranke Socialnih demokratov, ki v sedanji vladi obvladuje tudi resor za pravosodje. Je tudi aktualni predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in nepoklicni podžupan MO Koper. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice)Odvetniška zbornica molči – kje je Janez Starman?Ob tem se porajajo vprašanja o tišini ključnih institucij. Zlasti izstopa molk Odvetniške zbornice Slovenije, na čelu katere je Janez Starman, sicer tudi predsednik odvetniške zbornice. Gre za funkcijo, ki po zakonu omogoča neposreden dostop tako do sodnega kot tudi tožilskega sveta. A kljub temu v primeru Trenta še ni slišati resnih odzivov iz teh krogov. Zelo dobro se ve, katere odvetniške strukture na Obali izhajajo iz poslovnega miljeja Splošne plovbe Portorož. Prav te strukture so prav tiste, ki so velikokrat ustvarjalke scenarija za žrtev, ki pade v igro, da bo prej ali slej storil dejanje zrelo za kazensko ovadbo. Potem pa že pride na vrsto tožilstvo, sodišče in ustrežljivi večinski mediji, da s svojim poročanjem ustvarijo vtis , da v naši državi pravna država deluje.Zakaj nihče od vplivnih predstavnikov pravniškega ceha ni opozoril na sistemske anomalije v tem primeru? Kje je bilo opozarjanje na kršitve, ki bi lahko vplivale na poštenost celotnega procesa?Zgodba o primeru Trenta se tako vse bolj prepleta z opozorili, ki so jih nekateri posamezniki v preteklosti že izpostavili – tudi v povezavi z zgodbami na Ankaransko-Hrvatinskem hribu, o katerih je pisal tudi Damjan Žugelj. Njegove navedbe in analize našega medija kažejo na vzorec, ki se v slovenskem pravosodju vleče že več desetletij.Kot svarijo nekateri poznavalci, naj bi bila težava del pravosodnega sistema, ki ostaja ujet v vpliv starih struktur – kapitalskih omrežij iz časa po razpadu Jugoslavije, povezanih z bivšimi varnostnimi službami in posamezniki blizu podjetja Splošna plovba Portorož. Ta t. i. »komandoskega omrežja« naj bi zasedla ključne položaje v sistemu in prek njih vplivala na sodne postopke, usmerjala kadrovanje in – kot kaže primer Trenta – potencialno tudi končne sodbe.Objava domnevne sodbe, reakcija sodišča in zaskrbljujoča molk odvetniške zbornice ne puščajo prostora za dvome – gre za primer, ki presega okvire posamezne afere. Gre za vprašanje zaupanja v pravno državo. In če bomo tudi tokrat pogledali stran, se bomo kot družba znašli še globlje v primežu tistih, ki pravo uporabljajo kot orodje za obračun z "napačnimi".Tožilca v zadevi Trenta Boštjan Valenčič in Luka Moljk. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)Zgodba, kot iz političnega trilerjaPo mnenju poznavalcev zadeva Trenta ni enostavna. Gre za zgodbo, kjer naj bi bil scenarij kazenskega postopka spisan že prej – še preden so dejanja sploh nastala. Po tej teoriji so akterji zgolj odigrali vloge, ki so jim bile dodeljene.Ključno vlogo naj bi imeli posamezniki v ozadju: odvetniki, politično motivirani uradniki in celo kriminalne združbe, ki naj bi – po trditvah pisca anonimke – sodelovale s pravosodnimi institucijami. Najprej napišejo kazensko ovadbo. Potem najdejo zgodbo, igralce in prizorišče. Ko se glavni igralec nič hudega sluteč znajde v zanj pripravljeni pasti, sprožijo proces.Zanimiva je tudi podobnost primera Trenta z že znanim primerom Litijska. V obeh primerih se v kazenskih postopkih znajdejo prodajalci, ki trdijo, da so zgolj podpisali dokumente, ki so jim jih pripravili odvetniki. V obeh primerih so preganjani tisti, ki so verjeli v pravno korektnost posla – ne pa tisti, ki so ga strukturirali.In v obeh primerih ključna vprašanja ostajajo brez odgovora.Sodnica v primeru Trenta Cvetka Posilovič. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Zdi se, da slovensko pravosodje v nekaterih primerih kaznuje ravno tisto, kar je temelj kapitalističnega sistema – ustvarjanje dobička. Prodaja nepremičnine po višji ceni, kot si jo kupil, ni kaznivo dejanje, temveč osnova trga. Če bo prav to razlog za obsodbo v primeru Trenta, potem smo kot država zašli na zelo spolzek teren.Omeniti velja tudi vlogo FURS-a, ki naj bi – po mnenju nekaterih – služil kot orodje za diskreditacijo političnih in gospodarskih nasprotnikov. V ozadju naj bi delovale strukture, ki izvirajo iz postkomunističnih časov in so danes prepredene z vplivnimi odvetniškimi pisarnami.Primer Trenta ni le vprašanje krivde ali nedolžnosti treh posameznikov. Gre za zgodbo, ki odpira številna vprašanja o stanju slovenske pravne države, o vplivu politike na pravosodje in o tem, kdo v resnici vleče niti v sodnih postopkih. Gre za test – ne le za akterje v postopku, temveč za celotno družbo.Luka Perš
Tue, 1. Apr 2025 at 17:42
3209 ogledov
Ali se rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič zaveda, kdo stoji za projektom "sklad Vesna"???
Danes potekajo na Univerzi v Ljubljani volitve za rektorja, ki je ena najbolj prestižnih akademskih funkcij v naši državi. Na tem položaju se za naslednji mandat potegujejo sedanji rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, dolgoletna dekanja Ekonomske fakultete in vplivna akademska eminenca starih struktur, prof. dr. Metka Tekavčič, ter prekmurska visokošolska učiteljica, farmakologinja in raziskovalka, dr. Irena Mlinarič Raščan.Volitve za rektorja ljubljanske univerze me sicer verjetno ne bi posebej pritegnile, če ne bi prebral članka z naslovom Davkoplačevalski denar: zakaj univerza skriva podatke o porabi v rektoratu na spletni strani N1 Slovenija. V tem članku so zapisali:»Delegacija, ki je potovala v ZDA, je bila obsežna: poleg Majdiča so tja potovali še rektor mariborske univerze, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, direktor Kemijskega inštituta, predstavniki Instituta Jožef Stefan in Nacionalnega inštituta za biologijo, predstavnica SID banke ter predstavnica sklada Vesna.«Zaradi čiste radovednosti nas je zanimalo, kaj predstavlja sklad Vesna. Zdi se, da bi morali višji uslužbenci tako Univerze v Ljubljani kot v Mariboru resno premisliti, v kakšnem projektu posojajo svoje ime. Zelo verjetno so tudi sami akterji na obeh univerzah v ta sklad vložili del svojih sredstev. Naša analiza in ugotovitve v nadaljevanju kažejo, zakaj bi morali Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani nemudoma prekiniti vse povezave, stike in sodelovanja s skladom Vesna.Foto: Posnetek zaslona- STAKaj je sklad Vesna?Na spletu smo zasledili novico, zakaj sta se obe slovenski največji javni univerzi odločili, da svoje akademsko ime posodita za nagovarjanje širše javnosti v sodelovanju s skladom Vesna.Opis sklada Vesna na njihovi spletni strani. (Foto: Posnetek zaslona- Vesna capital Ventures)Na STA so zapisali, da gre za prvi regionalni sklad za investiranje v globoke tehnologije in zagonska podjetja, katerega cilj je dvig tehnološke pripravljenosti znanstvenih inovacij. Sklad so razvili SID banka, Razvojna banka Hrvaške in Evropski investicijski sklad, ki so prispevali 40 milijonov evrov, še dodatnih 10 milijonov evrov pa bo programska ekipa sklada Vesna iskala med zasebnimi investitorji.Predstavnica sklada Vesna, Nina Dremelj, je med drugim povedala, da bodo s finančnimi vložki spodbujali zagonska podjetja, ustanovljena na univerzah, kot že obstoječa podjetja na slovenskem trgu. Na prvi pogled se to sliši zelo obetavno.Ekipa sklada Vesna. (Foto: Posnetek zaslona-Vesna Capital Ventures)Kje se vse pojavlja Nina Dremelj po podatkih spletne strani Northdata. (Foto: Posnetek zaslona-Northdata)Ali se rektorju Univerze v Ljubljani Gregorju Majdiču res zdi primerno, da bodo imeli ključno besedo operativci grobarjev slovenskega gospodarstva s poslovno miselnostjo akterjev blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika?Zakaj bi moral rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, trikrat premisliti, preden posoja akademsko ime za projekt, ki temelji na tveganju in temelji na poslovnih praksah akterjev blizu kroga predsednika SID banke Boruta Jamnika?Zdaj bomo hitro razkrili, kaj bi se lahko zgodilo z nekaterimi izbranci na tem razpisu. Zelo verjetno bo zmagovalec podpisal posojilno pogodbo s skladom Vesna in SID banko, ki bo zelo verjetno odgovorna za izvajanje finančnih transakcij v Sloveniji. Glede na to, da je trenutni predsednik SID banke Borut Jamnik, se zdaj zdi jasno, zakaj so morali v tej edini državni banki ustanoviti hčerinsko podjetje, registrirano za tržno dejavnost – SID svetovanje d.o.o.Foto: Posnetek zaslona-BiziSID banka bo letos sodelovala pri razdelitvi 685 milijonov evrov skupaj z nekaterimi agencijami in skladi, ki spadajo pod ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem. Zato nas ne bi presenetilo, če bi morali prejemniki teh sredstev skleniti svetovalno pogodbo s SID svetovanje, da bi zagotovili skladnost z evropskimi direktivami. Predsednik SID banke Borut Jamnik, ki prejema 20.000 evrov bruto plače, si je na račun slovenskih davkoplačevalcev kupil dva električna Mercedesa z dvanajstimi zvočniki za 300.000 evrov. Zato nas ne bi presenetilo, če bomo v prihodnosti brali članke v slovenskih medijih o sporih med akterji zagonskih podjetij in svetovalci v podjetju SID svetovanje.Zelo nas čudi, da se je sedanji rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, spustil v projekt, ki že v osnovi temelji na tveganju. Predvsem nas preseneča, da ni preveril, kdo trenutno upravlja SID banko. Z nekaj kliki na svetovnem spletu bi hitro ugotovil, ali si res želi, da Univerza v Ljubljani posoja svoje ime podjetju, v katerega ključne poslovne partnerje spada Borut Jamnik.Predsednik SID banke Borut Jamnik. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv, Bobo)Že v trilogiji Stelkom smo razkrili, da eden ključnih akterjev SAVA BOYS, Aleš Škoberne, sedaj zaseda višje pozicije v Evropski investicijski banki (EIB). Razkrili smo tudi vlogo Dejana Rajbarja, Andreja Praha, Mateja Narata in ministra za finance dr. Klemna Boštjančiča v podjetju Sava Turizem. Omrežje podjetja SAVA pa velja za eno ključnih izvajalcev akcij akterjev, ki mislijo podobno kot nekdanji dolgoletni modri deček iz Dunajske 119 v Ljubljani.Vse to se dogaja z uporabo davkoplačevalskega denarja in globalističnih (evropskih) sredstev, pri čemer bo nad denarnim tokom v vrednosti 50 milijonov evrov ves čas izvajana kontrola. Verjetno bo večji del tega denarja pod njihovim nadzorom, in prejemniki sredstev bodo v prihodnosti verjetno naleteli na scenarij, ki smo ga že večkrat videli, vključno s primerom pri prodaji 40-odstotnega deleža sklada York v podjetju Sava Turizem.Branko Drobnak, "poslovni angel" in nekdanji dolgoletni lastnik borzno posredniške hiše Poteza, ki je leta 2011 končala v stečaju, upniki pa so izgubili več kot 80 milijonov evrov!. (Foto: Posnetek zaslona- Ventures Capital)Ali se za skladom Vesna skriva poslovni angeli Branka Drobnka in vodstva nekdanje Poteze, ki je pred leti upnike oškodovala za 90 milijonov evrov????V skladu Vesna ima ključno vlogo Nina Dremelj, dolgoletna operativka razvpitega poslovnega angela Branka Drobnjaka. Drobnjak, nekdanji lastnik Skupine Poteza, se je leta 2011 znašel v stečaju, dolgoval pa je več kot 90 milijonov evrov. Vendar sodeč po podatkih spletne strani Northdata je Drobnak v Londonu leta 2022 ustanovil ponovno podjetje z imenom Poteza s sedežem v Londonu. Dremljeva je bila dolgoletna sodelavka Drobnjaka in zdaj predsednica združenja Poslovni angeli Slovenije.Foto: Posnetek zaslona- 24urFoto: Posnetek zaslona-FinanceFoto: Posnetek zaslona-NorthdataSklad Vesna, katerega sedež je v Luksemburgu, je bil ustanovljen leta 2024. Zanimivo je, da so v ekipi sklada tudi Maja Križan, Dalibor Marjanovič, Srdja Ivekovič in Karlo Kukec, ki so prav tako povezani s preteklimi poslovnimi praksami. Kot smo opazili, je Maja Križan njena sodelavka v skladu Alita, ki ga lastniško upravljata Nina in Bojan Dremelj.Zanimivo je dejstvo, da je uradni sedež sklada Vesna v Luksemburgu, kjer ga je ustanovila skupaj z Marekom (Adamom) Domagala, še z enim poslovnežnem z Luksemburga s svojo razvejano mrežo. Smo pa opazili še enega zanimivega tujega sodelavca. Med tujimi svetovalci sklada Vesna je naveden Srdjan "Serge" Lončar, sin znanega balkanskega politika Budimirja Lončarja. Če še navedemo, da je mladi "Serge" svojo poslovno aktivnost pričel aktivnosti v nekdanjem Genexu in kasneje postal "uspešni investitor" vam je lahko hitro jasno, da je za njegov uspeh bil v ozadju ostanek kapitala balkanskega vzporednega mehanizma globoke države. Zdaj se bo ta kapital prečiščeval skozi projekte, kjer bo za njihovo uspešnost jamčila ena od dveh slovenskih javnih DRŽAVNIH univerz?Srdjan Serge Lončar je sin znanega balkanskega politika Budimirja Lončarja, še danes tesno povezanega s kapitalom starih struktur in "balkanskega vzporednega mehanizma." (Foto: Posnetek zaslona- Vesna Ventures Capital)Na koncu bodo poraženci študentje Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Upajmo, da bosta vodstvi obeh univerz še enkrat temeljito premislili, ali se splača zastaviti ugledno akademsko ime za podporo skladom, ki delujejo v interesu podjetniških krogov, ki so v preteklosti pogosto bili izpostavljeni spornim praksam delovanja.Luka Perš
Sat, 29. Mar 2025 at 14:32
1292 ogledov
Komu je v interesu, da hoče vladajoča koalicija DZ prekiniti del denarnega toka omrežju GROBARJEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA?
Eden najbolj vročih zakonov trenutne vlade je Zakon o zdravstveni dejavnosti. O njegovi vsebini bodo poslanci dokončno odločali v hramu slovenske demokracije na eni izmed rednih aprilskih sej. Tik pred sprejetjem zakona se je pojavil amandma poslanke Gibanja Svoboda in predsedujoče Odboru za zdravstvo v Državnem zboru, Tamare Kozlovič. Vendar smo hitro odkrili, v katerem grmu tiči zajec. Zelo kmalu se je oglasil njen strankarski kolega, dr. Klemen Boštjančič, minister za finance, ki velja za "zlatega prinašalca" sporočil omrežja SAVA BOYS, pod lastniško strukturo YORKA, ki je povezana z mentalnimi poslovnimi prebliski omrežja akterjev v bližini sedanjega predsednika SID banke, Boruta Jamnika. Zgodovina se ponovno ponavlja. Finančni minister Boštjančič izpostavlja, da se mu zdi ustavno sporno, da si zasebni zdravstveni koncesionarji ne bi smeli izplačevati dobičkov iz dejavnosti, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakaj se je omenjeni amandma sploh pojavil? Ker želi omrežje nekdanjega sodelavca Tamare Kozlovič prekiniti oziroma otežiti delovanje denarnega toka največje zasebne (para)državne zdravstvene ustanove, Diagnostičnega centra Bled, kjer prevladujoči delež držita slovenski (para)državni zavarovalnici SavaRe in Triglav. Zelo dobro se ve, da obe zavarovalnici spadata v širši poslovni in finančni krog akterjev, povezanih z aktualnim predsednikom SID banke, Borutom Jamnikom. Po smrti Janeza Zemljariča poteka srdit boj za šest milijard evrov vrednega plena v zdravstvu, v katerem se spopadajo stara vojaška, obveščevalna in osamosvojiteljska struja ter poslovni krogi, povezani s kardinalom Francem Rodetom in Sava Boys pod lastniško strukturo Yorka s poslovno miselnostjo nekdanjega soseda sedanjega predsednika dr. Roberta Goloba z Dunajske 119 v Ljubljani. Nad njimi visi Demoklejev meč, ki le čaka, kdaj bodo "odpadniki" hirajočega omrežja Komandos zbrani okrog akterjev podjetja Splošna plovba Portorož in "grobarji" slovenskega gospodarstva uporabili orožje drug proti drugemu. V primeru, da poslanci sprejmejo omenjeni amandma, ki ga je predlagala obalna poslanka iz Kopra in nekdanja sodelavka Janeza Starmana na Mestni občini Koper, Tamara Kozlovič, pa se lahko zgodi, da bo tudi dr. Robert Golob doživel usodo podobno tisti, ki so jo doživeli njegovi predhodniki v tako imenovanih vladah novih obrazov.Trenutna koalicija v Državnem zboru je trdno odločena, da bo sprejela novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakaj se je odločila za ta korak? Ključni razlogi za sprejetje zakona, po mnenju večine koalicijskih poslancev, so, da nekateri zdravniki preveč izkoriščajo svoje dopolnilne dodatne dejavnosti, ki jih izvajajo v zasebnih zdravstvenih ustanovah.Zdaj pa se je tik pred sprejetjem zakona pojavil še en zanimiv amandma. Vložila ga je poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, ki je tudi predsedujoča Odboru za zdravstvo v DZ. V tem amandmaju piše, da zasebni koncesionarji ne bodo smeli več ustvarjati dobička iz dejavnosti, ki so plačane s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Njen predlog je najprej podprla tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.Poslanka Gibanje Svoboda in nekdanja v.d. občinske uprave v MO Koper Tamara Kozlovič. Po intervenciji finančnega ministra dr. Klemna Boštjančiča pa se je hitro premislila, da je bolje, da se ta amandma ne sprejme. Mi trdimo, da je zakon ustavno sporen in bi moral biti zavrnjen že na Ustavnem sodišču. Zelo verjetno bo zakon zavrnjen tudi v Državnem svetu, ki bi lahko postal pobudnik za ustavno presojo. Vendar, glede na trenutno sestavo US, bi lahko morda preživel ustavno presojo. Po našem mnenju pa se bo to vprašanje dokončno rešilo na referendumu. Ali bo predlagatelj FIDES, Zdravniška zbornica Slovenije ali kdo drug, je v tem primeru nepomembno. Naj o tem zakonu odločijo državljani.Foto: Prava.siMi že nekaj časa spremljamo dogajanje v slovenskem zdravstvu. Nazadnje smo o tem pisali v članku z naslovom KAOS V ZDRAVSTVU V ŠE ENI REŽIJI BORUTA JAMNIKA! Kdaj boste vsi deležniki spregledali, da vas ima ves čas za popolne bedake!? z dne 8. aprila 2023. Med drugim smo zapisali:"Nihče drug kot (nekdanji) dolgoletni predsednik Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Po eni strani pošilja nad vlado sindikate in iniciativo Glas ljudstva s pomočjo svojega nadzornika Branimira Štruklja, po drugi strani pa si želi s pomočjo (para)državnih zavarovalnic in morebitnih novih sprejetih zakonov trenutnega zdravstvenega ministra dr. Danijela Bešiča Loredana prevzeti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s pomočjo »novih vladnih kadrov«. Ne smemo pozabiti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje vsako leto odloča o več kot štirih milijardah evrov davkoplačevalskega denarja. Zato vas naj ne čudi, da spremljamo spet kaotične spopade in napade na ZZZS, »zdravnike dvoživke«, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobavitelje medicinske opreme, sporne investicije na področju zdravstva (ptujska bolnišnica) ali pa poslušanje vsakoletnih korupcijskih zgodb, da v ZZZS izpuhti 400 milijonov evrov zaradi nabave medicinske opreme."Preobrazba Zavoda za zdravstveno zavarovanje je padla v vodo, pa tudi Bešič Loredan se je moral kasneje posloviti od ministrske funkcije. Tudi sedanja zgodba nas ne bi zanimala, če se tik pred zdajci ne bi oglasil finančni minister Boštjančič. Zakaj se je oglasil ob amandmaju, da zasebne zdravstvene ustanove ne smejo ustvarjati dobička iz dejavnosti, ki jih plačuje ZZZS?Zelo dobro je znano, kdo je tisti, ki uporabi »zlatega prinašalca« v tej zadevi. Čakali smo, da se bodo razkrili tisti, ki jim je zelo pomembno ohraniti denarni tok. Spet se dogaja stara zgodba, kot pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Kaj je očitalo trem zavarovalnicam, od tega dvema v (para)državni lasti? Da so letno ustvarile pol milijarde evrov prometa ter iz tega ustvarile 50 milijonov čistega dobička. Čemu je bila ta poteza sploh namenjena? Do zdaj se izkazuje predvsem v smeri, da mora še tistih 5 % slovenskih državljanov plačevati mesečno doto v ZZZS, ki prej niso bili plačniki. Pri tem pa so v ZZZS že takrat povedali, da bodo iz tega ustvarjali izgubo. Kaj so naredili vladajoči? Nič, dvignili so prispevek, da slovenski državljani spet plačujemo več v vrečo brez dna ZZZS. Kaj pomembnega se je še zgodilo?Po dolgih letih je zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja stara štajerska kapitalska struktura izgubila enega ključnih denarnih tokov za usmerjanje svojega vpliva v slovenskem gospodarstvu, politiki in medijih. Kdo je postal novi predsednik Vzajemne? Matija Šenk. V katerem nadzornem odboru zaseda mesto nadzornika? V SID banki. Katero slovensko (para)državno zavarovalnico je že vsaj dvakrat omenil v svojih intervjujih? Modro zavarovalnico. Kdo je bil dolgoletni predsednik Modre zavarovalnice in je sedanji predsednik SID banke? Borut Jamnik. Zdaj pa si samo poglejte, v katerih mednarodnih zdravstvenih organizacijah sta delovala Šenk in Jamnik, pa boste spoštovani slovenski državljani hitro ugotovili, zakaj se je v resnici ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V upravi Vzajemne pa sedi še Alja Markovič Čas, še ena dolgoletna operativka omrežja akterjev nekdanjega modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani.Shema, kako so akterji blizu sedanjega predsednika SID banke in nekdanjega dolgoletnega predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika prevzeli ključne pozicije v "neodvisnih regulatorjih." Ena izmed njih je bila tudi Alja Markovič Čas. (Foto: bralec Prava.si)Odvetniški žigolo hoče uničiti oziroma utežiti delovanje pomembnega denarnega toka za vzporedne operacije grobarjev slovenskega gospodarstva in politikov vseh ideoloških prepričanj!Tudi pri omenjenem Zakonu o zdravstveni dejavnosti je javnost imela občutek, da bo tokrat sprejetje zakona potekalo brez cirkusa znotraj koalicije. Zdaj pa vam razkrijemo drobno skrivnost, zakaj je omenjeni amandma sploh sprožila poslanka GS Tamara Kozlovič. Ali ste že vsi pozabili, kje je bila zaposlena Kozlovičeva in kdo je bil tam največji strokovnjak za pravne zadeve? Kdo se je pojavljal kot mediator med FIDES-om in ministrstvom za zdravje? Kdo je tisti pravni »žigolo«, ki lahko vpliva na odločitve na Ustavnem in Vrhovnem sodišču RS?Spoštovani državljani, če veste odgovor na to vprašanje, vam je tudi jasno, zakaj Kozlovičeva trmasto vztraja pri tem amandmaju. Saj si tega ni izmislila ona, prosim vas. Niti ni toliko finančno inteligentna, da bi vedela, komu bodo z omenjenim amandmajem prekinili enega ključnih denarnih tokov za svoje posebne operacije.Katera zasebna zdravstvena ustanova spada med največje v državi, ki jo v mediju Necenzurirano nikoli ne omenjajo? Diagnostični center Bled. Kdo sta največja lastnika? Paradržavni zavarovalnici Triglav in Sava Re. Že večkrat smo v našem mediju zapisali, da za njimi stoji dolgoletno omrežje akterjev na področju zdravstva, ki zastopajo interese poslovnega kroga grobarjev slovenskega gospodarstva in politikov vseh ideoloških barv! Zato nas niti ne čudi, da se je »zlati prinašalec« Sava Boys dr. Klemen Boštjančič oglasil in dal javni znak, da se ne bo dobro končalo, če bo ta amandma sprejet.To je ključna finta tega zakona. Stare kapitalske strukture so dosegle prvo (pirovo) zmago, da poskušajo destabilizirati enega ključnih denarnih tokov, ki ga opravljajo operativci in akterji okrog kroga blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika. Zdaj pa si je Jamnik na davkoplačevalske stroške privoščil nakup dveh električnih avtomobilov. Razumi, kdor more!Odvetnik iz Kopra, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in nepoklicni podžupan MO Koper Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslonov- Odvetniška družba Starman)Zaradi vseh teh dejstev napovedujemo, da bo trenutni Zakon o zdravstveni dejavnosti padel. Iz različnih razlogov. Ali pa se bo v bližnji prihodnosti toliko spreminjal, da denarni tok v zdravstvu »modrih dečkov« ne bo prekinjen, in bodo s pomočjo Vzajemne, Modre zavarovalnice in vzpostavljene mreže zasebnih zdravstvenih ustanov preusmerili denarni tok Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v svojo korist. Poraženec je vedno isti – davkoplačevalec.Luka Perš
Sat, 15. Mar 2025 at 07:01
1525 ogledov
III. DEL STELKOM:SAVA BOYS s pomočjo »vzporednega podjetja v Srbiji« v lasti sklada York bo UNIČILA IN PRIVATIZIRALA STELKOM?
V zaključku trilogije Stelkom vam bomo prikazali, kako so akterji omrežja SAVA BOYS pripravljeni poslovno, medijsko in sodno uničiti nasprotnike, če se njihove želje ne uresničijo. Če veste, kdo je postal v preteklosti tudi manjšinski lastnik Merkura, vam je jasno, da bodo v primeru Stelkom dosegli vse, da postanejo ključni odločevalci v tem podjetju. To bodo dosegli tudi s pomočjo policijskih, tožilskih in sodnih postopkov, vodenih preko člankov nekdanjih novinarjev Dnevnika, ki zdaj pišejo za spletni medij Necenzurirano. Bolje, da se Švicarji umaknejo iz Stelkoma, če želijo, da njihov poslovni imperij sploh ostane stabilen. Ob koncu članka pa si lahko ogledate, v katerih domačih in tujih podjetjih so delovali Aleš Škoberne, Dejan Rajbar in Andrej Prah. Opazili boste, da vsi trije delujejo v skladu EMC Partnerji. V preteklosti sta tako Rajbar in Škoberne zasedala vidne pozicije v poslovnem imperiju Save. Andrej Prah pa je bil tudi dolgoletni član nadzornega sveta Agencije za varstvo konkurence. Prav takrat, ko je Publius v lasti Yorka vstopil v lastništvo družbe BeDigital, kjer je bil takrat Prah direktor družbe. Mogoče pa se je izločil o tej temi na nadzornem svetu. Njegova žena Nikolina Prah pa je sedaj državna sekretarka pri finančnem ministru Klemnu Boštjančiču, še enem vidnem predstavniku omrežja akterjev SAVA BOYS. Ne smemo pozabiti, da je že dlje časa v Savi ustaljen tudi Matej Narat. Videli pa tudi boste, v katerih tujih podjetjih sta kot predstavnika lastnikov navedena Aleš Škoberne in Dejan Rajbar. Upajmo le, da se direktor Stelkoma Danilo Grašič in nadzorniki družbe predsednik NS Robert Slodej, Djordje Žebeljan, Benny Ingemar Inngland, Blaž Košorok in Dino Bauk zavedajo, da v primeru neizpolnitve želja SAVA BOYS se jim hitro lahko pripeti usoda Maherja. Vključno z medijskimi umori raziskovalne dvojke (trojke, četverke?) modrega dečka in vloženimi kazenskimi ovadbami na območju Celja napisanih na Obali. Trnovski odvetnik je že vse to izkusil. Prvo je odpadel v združenju Yes. Kasneje je izgubil hipo denarni tok v avstrijski banki zaradi ukrepov iz Avstrije signaliziranih z Dunajske 119 v Ljubljani. Pa tudi v Celju ga preganjajo. Zaradi ene bajte na Obali. Kot Janšo za domačijo v Trenti. Naključje? Ne, gre za ničkolikokrat videne scenarije akterjev omrežja SAVA BOYS pod mentalnimi pribliski operativcev blizu kroga predsednika EDINE DRŽAVNE BANKE- SID banka Boruta Jamnika. To počnejo redno in brez predaha vsaj od leta 2008. To počnejo tudi danes. Ne glede na katerokoli vlado v Sloveniji. Ste že kdaj slišali za kadrovsko agencijo First Class? Poglejte si seznam podjetjih s katerimi sodelujejo in boste hitro ugotovili, kdo vodi kadrovsko politiko v Sloveniji. V zadevi Stelkom boste opazili, kako je nekdanji vplivni član združenja YES, predsednik uprave A1 Slovenija in Hrvaška, do leta 2024 pa tudi predsednik A1 Srbija Dejan Turk s pomočjo SAVA BOYS poskrbel da denarni tok v Srbiji teče nemoteno. Kot v časih globoke države vzporednega mehanizma, ki pa so jih akterji SAVA BOYS s pomočjo operativcev modrega dečka in kapitalskega omrežja pokojnega dolgoletnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča do dandanes že vse kapitalsko ugrabili. Pustili so jim le drobtinice (SŽ, Petrol, češke investicije v Sloveniji). Pa še nekaj smo odkrili. Eden bolj pomembnih partnerjev SID banke pod sedanjim vodstvom Boruta Jamnika je Evropska investicijska banka. Glej ga zlomka, eden njenih predstavnikov v njej je nihče drug kot Aleš Škoberne.Zanimivo je, kako se v tej zgodbi ponovno pojavljajo Aleš Škoberne, Andrej Prah in Dejan Rajbar. Zelo verjetno je, da se zgodba ponavlja. V preteklosti smo v našem mediju objavili članke z naslovom Zakaj Modra zavarovalnica državnega uradnika Boruta Jamnika hoče kupiti Savo Turizem?, Zakaj Borutu Jamniku in Jamnikovemu protežirancu Dejanu Rajbarju teče voda v grlo v primeru Save?, in Kdo je skriti tehnični izvajalec Jamnikovih poslovno-mentalnih prebliskov?, kjer smo natančno opisali delovanje trojke Škoberne, Rajbar in Prah.Foto: Prava.si„Aleš Škoberne ukviri in splete mrežo, da ranjena tarča mora izvršiti celotno poplačilo vnaprej določenem scenariju dezinvesticije. S tem, da ograjujejo še pogodbene klavzule o tarči, ki si ne sme poskrbeti za zunanji vir poplačila,“ smo zapisali v članku z naslovom Kdo je skriti tehnični izvajalec Jamnikovih mentalnih prebliskov?Foto: Prava.siZdi se, da je Maher izbral napačne kapitaliste za svoje domnevno sporne poslovne prakse v Stelkomu. Če bi projekt Balkan Ring oblikoval skupaj s podjetjem Conexio, kjer je direktor firme njegov stelkomski svetovalec Robert Nikolič, pod okriljem SAVA YORK BOYS ter še pod zaščito akterjev nekdanjega modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani, bi verjetno naletel na manj težav. Verjetno bi bil še danes direktor Stelkoma brez vloženih kazenskih ovadb.Sava Boys pod okriljem modrega dečka so verjetno opazili priložnost, da bi tudi sami zaslužili milijone s pomočjo evropskih sredstev za telekomunikacije na Zahodnem Balkanu.Foto: Prava.siKako so SAVA BOYS s pomočjo YES-ovca Dejana Turka ustvarili vzporedni denarni tok v poslih s kabli za telekomunikacijska omrežja na območju Zahodnega Balkana!Nedavno smo odkrili še en zanimiv gospodarski tok, povezan z akterji SAVA BOYS in združenja YES v Srbijo. Mogoče ste že pozabili, a Simobil je bil eden izmed prvih konkurentov državnemu Mobitelu. Kljub menjavi lastnikov in imenu podjetja, je predsednik družbe ostal Dejan Turk, zdaj predsednik uprave A1 za Slovenijo in Hrvaško, do septembra 2024 pa tudi predsednik A1 Srbija. Dejan Turk pa je v enem izmed intervjujev povedal, da v Srbiji imajo 2,2 milijona uporabnikov.Srbsko podjetje Conexio pod upravljanjem akterjev SAVA BOYS z mentalnimi prebliski modrega dečka pod lastniško kontrolo sklada York je ustanovil hčerinsko družbo Conexio Metro. Družbo so ustanovili avgusta 2024 ter iz nje izstopili šestega marca 2025. Taktično se je iz družbe A1 Srbija prej umaknil že Dejan Turk in "prevzel" trg Hrvaške. Pri prevzemu A1 Srbija pa je sodelovalo tudi podjetje Kinstellar Beograd, ki je pomagal svetovati podjetju Madison Debt Holdings v lasti sklada York za prodajo podjetja Conexio Metro, hčerinske družbe podjetja Conexio podjetju A1 Srbija. Kot smo ugotovili, gre za odvetniško pisarno. Zaposleni v odvetniški družbi Kinstellar v Beogradu pa so navedeni Radovan Grbovič, Mina Srečković, Mario Kijanovič, Vuk Vučkovič, Jelisaveta Folić in Džordže Ilijašević. Škoberneta in Rajbarja pa sta v podjetju Conexio Metro zamenjala Danijel Petkovič in Nenad Zeljković.Izvedeli smo tudi, da je bil Radovan Grbović v Targu Telekomu zaposlen kot pravnik, kasneje pa se je kot soustanovitelj pridružil odvetniški pisarni Kinstellar. Zelo zanimivo.Foto: Posnetek zaslona A1 SlovenijaFoto: Posnetek zaslona-Blomberg AdriaFoto: Posnetek zaslona-KinstellarFoto: Posnetek zaslona- A1Foto: Izpis podjetja Conexio Metro. (Posnetek zaslona-Companywall) Zakaj je bil Simobil sploh ustanovljen? Akterji, blizu pokojnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča, so hoteli prevzeli tržni kapitalistični delež na področju telekomunikacij v Sloveniji s strani postavljenih gospodarskih struktur starega kapitala skrit v stranki Liberalne demokracije Slovenije.Foto: Posnetek zaslona-MladinaFoto: Posnetek zaslona- FinanceDejan Turk je bil tudi član združenja Yes, kjer so bili člani tudi sedanji predsednik SDH Žiga Debeljak, predsednik SID banke Borut Jamnik, nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, nekdanji predsedniki uprav Adrie in Triglava Tadej Tufek in Andrej Kocič, ter mnogi drugi. V oddaji Pogledi Slovenije 14. oktobra 2010 je bilo razkrito, da je odvetnik Miro Senica za člane združenja Yes pripravil zabavo.Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV SlovenijaV preteklosti pa je pogosto prihajalo do nesoglasij med poslovnimi interesi akterjev, povezanih z odvetnikom Mirom Senico, in operativci SAVA BOYS v primerih, kot sta bila Sava in Merkur. Se še spominjate novinarskih člankov takratne novinarke Dnevnika Vesne Vukovič o domnevno sporni privatizaciji Merkurja? Ali pa zgodbe Hypo banke in prihoda avstrijskih varnostnikov?V članku si lahko preberete, kako so v oddaji Pogledi Slovenije govorili o vplivu odvetnika Mira Senice. Med drugim so tudi razkrili, da je za združenje YES priredil zabavo, katerega članica je bila njegova partnerka Katarina Kresal. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Vuković je takrat razkrila Tajni Klub 11. Vendar je šele kasneje postalo jasno, zakaj je Vesna Vuković razkrivala domnevne sporne prakse takratnih vodstev družb Save in Merkurja.Kdo je kasneje postal lastnik Merkurja? Kdo je postal ključni upravitelj denarnega toka v družbi Sava Turizem? Trikrat ugibajte. Nihče drug kot SAVA BOYS pod okriljem akterjev nekdanjega modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani. Ne boste verjeli, Merkur je pristal v rokah ECM Partnerji, kjer so ključni izvršni direktorji Aleš Škoberne, Dejan Rajbar in Andrej Prah. Kakšno naključje!Delni lastniki Merkurja so v preteklosti bili tudi v podjetju ECM Partnerji, v katerem kot izvršni direktorji delujejo Aleš Škoberne, Dejan Rajbar in Andrej Prah. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)In zdaj so ti akterji pripravljeni uničiti še vedno večinsko (para)državno podjetje Stelkom z istimi metodami, kot so uničevali nekdanje direktorje, osamosvojitelje, ter kapitalistična omrežja, kot so tista, povezana z Janezom Zemljaričem, Ivanom Mačkom, Hermanom Rigelnikom in cerkvenim kapitalom, ujetih v poslih globoke države.Foto: Posnetek zaslona- Tribuna 1993Zdaj je popolnoma jasno, zakaj je v igro vstopil švicarski državljan Benny Ingleman. Ne smete pozabiti, da je Ingleman najprej na slovenskem trgu kupil podjetje Aba plus, od katerega je prevzel velike finančne dolgove.Omenjena družba v Ljubljani je že pred leti kupila zemljišče za nepremičninski projekt Celovška vrata zgrajen na območju Šiške. Ne bi nas presenetilo, če bi v zgodbo o podjetju Aba plus bil vpleten skrit kapital „kralja južnega voča“ iz Švice in Liechtensteina.Zaradi tega sumimo, da se najnovejša skrita privatizacijska vojna za prevzem (para)državnega Stelkoma ni mogla zgoditi brez sodelovanja ali vsaj vedenja starih sturktur povezanih s poslovnim omrežjem akterjev operativnega omrežja operativcev blizu slovenskega podjetnika v švicarskem Zugu, Roka Weissenhofa Sonnega. Pretekle raziskave so nam pokazale, da je bila njegova družina ena ključnih finančnih operativcev, povezanih z akterji z ene izmed knjig publicista in ekonomista dr. Rada Pezdirja. Ti viri so nam tudi namignili, da se z omenjeno družino zelo dobro pozna Božo Dimnik.Sumimo, da je odvetnik iz Trnovega skupaj s pomočjo Soršaka želel privatizirati Stelkom z omenjenim kapitalom. Eden ključnih akterjev na področju energetike kot "predstavnik malih delničarjev", Igor Lah, je svoje premoženje preselil v švicarski Zug. Zelo zanimivo.V zgodbi Stelkoma se je zgodila ključna napaka: imenovanje Igorja Maherja za direktorja Stelkoma. Nekateri tudi namigujejo, da je Maher morda del širše ekipe obalne kriminalistične klike, o kateri smo že pisali v člankih DOSJE KRIMINALISTIČNI OPERATIVCI LJUBA VOLMUTA.Nato v igro vstopi švedsko podjetje z švicarskim poslovnežem, ki je pred tem kupil podjetje Aba plus in prevzel njegove dolgove. Zdaj je jasno, zakaj so v igro vstopili švicarski državljan Benny Ingleman in njegovi akterji.Ali je Aleksander Lucu leta 2022 razkril, da so stare strukture dokončno izgubile svoj vpliv v skladu York in so padle pod vpliv novodobnih SAVA BOYS omrežja? (Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski dnevnik)Vse kaže, da je cilj uničiti vse nasprotnike in prevzeti kontrolne deleže v Stelkome, z uporabo medijske gonje, sodnih postopkov in policijskih ukrepov. Ko bo SAVA BOYS pod kontrolo modrega dečka uspelo ponoviti svoje scenarije iz primerov Istrabenza, Pivovarne Laško in Merkurja, bo Stelkom hitro iskal strateškega partnerja. Ne bi nas čudilo, če bo to postal sklad, podjetje ali (para)državna družba povezana z akterji Yorka, kot je Dejan Rajbar.Aleš Škoberne, Dejan Rajbar in Andrej Prah kot ključni predstavniki podjetja ECM partnerji. (Foto: Posnetek zaslona- ECM partnerji)Upajmo, da je sedanji direktor Stelkoma, Danilo Grašič ter nadzorniki Robert Slodej, Đorde Žebeljan, Blaž Košorok, Benny Ingleman in Dino Bauk pripravljeni na klice SAVA BOYS. V nasprotnem primeru se jim lahko hitro zgodi že nič kolikokrat viden scenarij napisan na Ankaranskem Hrvatinskem hribu ugrabljen s strani SAVA BOYS z mentalnimi pribliski akterjev nekdanjega modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani.Ne pozabite, da je eden pomembnejših partnerjev za delovanje edine državne banke SID banke pod vodstvom Boruta Jamnika tudi Evropska investicijska banka. Kdo je predstavnik Slovenije oziroma eden njenih višjih predstavnikov? Glej ga zlomka, Aleš Škoberne.Foto: Posnetek zaslona- Evropska investicijska bankaMed partnerji SID banke pod sedanjim vodstvom Boruta Jamnika lahko v drugi vrsti opazite logo Evropske investicijske banke. (Foto: Posnetek zaslona- SID banka)Dodatni slikovni material:Aleš ŠkoberneFoto: Posnetek zaslona- NorthdataFoto: Posnetek zaslona- NorthdataFoto: Posnetek zaslona- NorthdataFoto: Posnetek zaslona- E-boniteteFoto: Posnetek zaslona- E-boniteteDejan RajbarFoto: Posnetek zaslona NorthdataFoto: Posnetek zaslona-PehubFoto: Posnetek zaslona-NorthdataFoto: Posnetek zaslona- E-boniteteFoto: E-boniteteAndrej PrahNačrt SAVA BOYS za rušenje Janševe vlade v letu 2021Luka Perš
Sat, 15. Mar 2025 at 06:59
1172 ogledov
II. DEL STELKOM: Kako "Švicarji" niso vedeli, da jih uničuje omrežje SAVA BOYS pod lastniško strukturo sklada YORK!
V prvem delu privatizacijske vojne v (para)državnem Stelkomu ste lahko prebrali, kako je potekalo izčrpavanje Stelkoma. Prebrali ste lahko tudi, kaj vse je lastnik, švicarski državljan Benny Ingemar Iggland. V drugem delu naše trilogije vam bomo poskušali prikazati, katero omrežje v Sloveniji sumimo, da stoji za kapitalom tega Švicarja. Imena in akterji, ki se pojavljajo v tej zgodbi, nam dajejo sum, da gre v resnici le za dober, stari kapital iz Švice, operativno voden iz švicarskega Zuga, ki so ga znali uporabljati že akterji vzporednega mehanizma globoke države. Živimo v času demokracije in pravne države in zato pač rabiš odvetnike, da lahko "pravno" pride denar v prave roke. V preteklosti se je že večkrat omenjalo v javnosti, da so za takšne vrste kapitala v Sloveniji zelo koristne delovne izkušnje trnovskega YES odvetnika, ki ga odlično pozna nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal v Pahorjevi vladi. Isto se je omenjalo tudi za Janija Soršaka v tesni povezavi z njim. Prav Soršak je odigral eno ključnih pravnih vlog, da je švedska Metrima postala 40-odstotna lastnica Stelkoma. Zato nas sploh ne čudi, da so SAVA BOYS ponoreli, ko so ugotovili, kam se v resnici denar iz družbe Stelkom steka in so ostali brez plena. Zelo zanimiva se nam zdi vloga nekdanjega direktorja Stelkoma Igorja Maherja. Na eni izmed spletnih strani smo našli, kje vse je bil zaposlen Maher v preteklosti. Bil je zaposlen v podjetjih Micromedia d.o.o., mSIMT d.o.o., Metalka, Razvojna agencija Koper, Igea, Informatika in Stelkom. Bil pa je tudi nekdanji član nadzornega odbora javnega piranskega podjetja Okolje Piran. Slovenska javnost se ga še najbolj spominja, ko je moral zaradi domnevnega črnograditeljstva zapustiti svoj ministrski položaj po treh dneh.Foto: Posnetek zaslona- Regional ObalaAli je Igor Maher bil v preteklosti povezan s Službo nekdanje varnosti?V svojih uradnih pričetkih kariere se Maher zelo rad predstavlja kot policist. A kot smo prebrali na spletu, naj bi bil Maher tudi tesno povezan s predstavniki službe nekdanje varnosti.Na svetovnem spletu smo prebrali, da Igor Maher ni bil le “navaden miličnik”. Bil je zelo verjetno predstavnik UDBE, in da se ga baje še nekateri domnevno živeči sodelavci UDBE zelo dobro spominjajo.Ne pozabimo še na dejstvo, da se je Šišakovič ukvarjal s prodajo medicinskih pripomočkov v podjetju DENTA MED, katerega je bil tudi dolgoletni lastnik. Ve se, da je imel takrat še vedno ključno besedo pri izbiri posrednikov Janez Zemljarič. Poleg tega pa je vzporedno opravljal posel s postavljanjem infrastrukture za telekomunikacijsko omrežje s podjetjem Masterline. Leta 2012 je izstopil iz družbe Masterline in od Videta odkupil majhen delež v podjetju Mi-Line in postal kasneje tudi njen večinski lastnik družbe. V njej pa opravlja vlogo direktorja.Zdaj pa so našli še tako imenovane "Švede" kot največje posamezne lastnike Stelkoma. Vendar lahko zdaj že domnevamo, da se za Metrimo skriva švicarski kapital. Na svetovnem spletu smo našli podatek, da je podjetje Metrima vredno med 6 in 7 milijoni evrov, letni promet pa znaša pol milijona evrov.Ne pozabite, da je eno ključnih vlog s svojimi odvetniškimi storitvami odigral Jani Soršak, nekdanji varuh konkurence in "preganjalec tajkunov" (ala Bavčar, Šrot, Kordež itd.). Vendar smo v našem mediju že večkrat izpostavili, da je šlo le za šok terapijsko akcijo akterjev modrega dečka, ki se zdaj ukvarja z državnim bančništvom.Spomnite se samo našega članka Tandem Vukovič-Jamnik: perverzna uničevalca slovenskega gospodarstva, političnega prostora, zasebnikov in intelektualcev!!!, objavljenega v našem mediju dne 11. decembra 2022.Foto: Prava.siKasneje so slovenski mediji razkrili, da je bil Soršak tesno povezan z delovanjem odvetnika trnovskega odvetnika. Že v preteklosti smo v slovenskih medijih zasledili več medijskih razkritij, ki so trnovskega odvetnika povezovali s švicarskim in skandinavskim kapitalom.Poslovna mreža švicarskega državljana Bennyja Ingemara Igglanda, največjega posamičnega lastnika paradržavne družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona-Northdata)Ali so "Švicarji" le skriti operativci "starega kapitala vzporednega mehanizma globoke države", skritega v švicarskem kantonu Zug?Se še spominjate Švedov iz DUTB? Zdaj se spet pojavlja švedsko podjetje z domnevnim švicarskim kapitalom. V zgodbi je eden osrednjih akterjev nekdanji odvetnik in varuh konkurence Jani Soršak. Spet se pojavlja skandinavsko podjetje. Izkaže se, da se za Skandinavci skrivajo Švicarji.Mi tukaj sumimo na nekaj nemogočega, a v naši državi je res vse možno. V preteklosti se je vedelo, da je trnovski odvetnik imel zaščito s strani Boruta Šukljeta. V našem mediju smo že večkrat zapisali, da je imel Šuklje dlje časa v ozadju operativno nalogo, koga bodo organi pregona preganjali na področju gospodarskega kriminala.Kaj tukaj sumimo, ko skupaj seštejemo UDBA, Švicarje, pripadnike starega odvetniškega lobija, švedsko podjetje z domnevnim švicarskim kapitalom, Švicarja z razvejano mrežo podjetij, ki se je odločil, da bo kupil zadolženo nepremičninsko obalno podjetje in se preusmeril v posle s kabli za telekomunikacijsko omrežje in nepremičninske posle v Ljubljani? Pri tem so želeli zgraditi velikansko omrežje, položeno s svojimi kabli od Sofije do Beograda v projektu Balkan Ring.Na vse povezave močno sumimo, da v resnici za ključnim Švicarjem stoji stari čisti kapital, opran v Švici. Celotna zadeva nam zelo smrdi, saj se daje videz prispodobe, da za Švicarjem stoji akterjevo omrežje iz Zuga. Ne pozabite, tudi eden najbogatejših Slovencev, Igor Lah, je svoj kapital preselil v švicarski Zug.To sploh ni naključje. Že dlje časa se ve, da so iz švicarskega Zuga že akterji vzporednega mehanizma globoke države imeli vzpostavljeno družino s slovenskimi koreninami, ki je skrbela za dotok čistega denarja v Jugoslavijo, zdaj pa v Slovenijo.V preteklosti so omenjeno omrežje obvladovali akterji pripadnikov službe nekdanje varnosti. V času demokracije in pravne države pa rabiš odvetnike, da lahko denarni tokovi s "pravilno pravno podlago" pristanejo v pravih rokah. Ste mogoče že kdaj slišali za živečega Slovenca v Zugu, Roka Weissenwolfa Sonnega?Foto: Posnetek zaslona- NorthdataFoto: Posnetek zaslona- NorthdataFoto: Posnetek zaslona-MoneyhouseFoto: Posnetek zaslona-MoneyhouseFoto: Posnetek zaslona-MoneyhouseVendar je verjetno prav projekt Balkan Ring sodu izbil dno. Kot smo videli na spletu, bo na področju telekomunikacij in postavljanja kablov za optična omrežja ter drugih projektov namenjeno 1,2 MILIJARDE EVROV s strani Evropske unije za območje Zahodnega Balkana. Zelo verjetno bi se kar nekaj milijonov evrov iz Evropske unije porabilo za ta projekt.Robert Nikolič je kot kaže eden ključnih operativcev SAVA BOYS v paradržavni družbi Stelkom. Poleg tega pa je direktor srbske družbe Conexio pod lastniško strukturo razvpitega sklada York. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin)Lastništvo srbskega podjetja Conexio razkriva, da so pod lastniško strukturo razvpitega sklada York SAVA BOYS ustvarili "vzporedni mehanizem" s posli na področju kablov za telekomunikacijska omrežja!Maher pa je, kot kaže, igral na več strani, a se verjetno sploh ni zavedal, da je že v začetku igre podpisal pogodbo s hudičem. Eden izmed zaposlenih v podjetju Stelkom je tudi Robert Nikolič, tudi znan kot sorodnik Stojana Nikoliča, nekdanjega direktorja Holdinga slovenskih elektrarn. Robert Nikolič pa je tudi direktor srbskega podjetja Conexio.Podjetje Conexio ima zelo zanimivo zgodovino. Z drugimi besedami, na primeru tega podjetja lahko vsak opazi, kako so akterji in operativci krogov blizu sedanjega predsednika SID banke Boruta Jamnika uničili akterje in prevzeli kapital vzporednega mehanizma globoke države na območju postavljanja kabelskega omrežja na območju Zahodnega Balkana.Kot direktorja srbskega podjetja Conexio sta zapisana Robert Nikolič in Aleš Škoberne. Prokurist družbe pa je Dejan Rajbar, skrbnik sklada York za področje Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)Originalno ime Conexio se je imenovalo Targo Telekom. Kot prvotna lastnika podjetja sta bila navedena Franc Frelih in Jože Ceglar. Podjetje je bilo prodano podjetju Nuba v lasti Patrika Ceglarja in Rastota Tomažiča. Vendar je kasneje likvidirana Factor banka v primežu takratnih odločevalcev na DUTB zahtevala stečaj podjetja. Kot delni lastniki tega podjetja pa so se po podatkih Companywall bili še DUTB, Termoplasti -Plama, Plasta d.o.o. in PV Naložbe.Kot smo izvedeli po objavi našega članka sta bila prvotna lastnika Targa Telekoma po znanih podatkih bila Rasto Tomažič in Patrik Ceglar. Kasneje je v lastništvo podjetja vstopil Franc Frelih in dokapitiliziral srbsko podjetje z osem milijon evrov.Ceglarjevi in Frelihovi pa so povezani že od prej. Jože Ceglar je stric Patrika Ceglarja in je bil direktor Frelihovega podjetja v Iliriski Bistrici Plama-pur, ki je tudi svoj kapital vložil v srbski Targo Telekom. Prav v podjetju Plama-pur je v preteklosti potekala poslovna gospodarska vojna med akterji Freliha in sedanjega soproga predsednice RS Aleša Musarja. Na koncu je moral posredovati baje celo sam Igor Bavčar, ki je bil kasneje "svetovalec" pri Frelihu. Sprememba dinamike podjetja se zgodi v letu 2019. Na pogorišču starega Targa Telekoma zraste novo podjetje Conexio s sedežem v Srbiji. Njen uradni lastnik postane Madison Debt Holdings S.a.r.l. Kot direktorja podjetja sta bila navedena Aleš Škoberne in Robert Nikolič, dolgoletni tesni sodelavec Maherja. Kot prokurist družbe je bil naveden Dejan Rajbar.Družba Madison Debt Holdings je bila registrirana in ustanovljena 13. decembra 2018. Njihov prvi naslov je bil Boulevard Royal 26, od leta 2021 pa domujejo na naslovu Place d'Armes 1. Kot direktorji družbe oziroma predstavniki lastnikov Madison Debt Holdings so navedeni britanski državljan Akbar Abdul Aziz Rafiq, John Joseph Fosina in Sonia Baldan.Foto: Posnetek zaslona-NorthdataFoto: Posnetek zaslona-NorthdataV katero globalistično finančno omrežje spada vsaj John Joseph Fosina? Z nekaj kliki ugotovimo, da je John Joseph Fosina eden izmed višjih uslužbencev ameriškega sklada York.Na profilu Linkedin osebe Johna Fosinne je jasno vidno, da gre za višjega uslužbenca sklada York. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin John Fossina)Zanimivo je opazovati, kako kapital iz Yorka spreminja gospodarsko-politično dogajanje v naši državi. Tako smo na spletu naleteli na odločbo Javne agencije za varstvo konkurence iz marca 2019, ki je obravnavala lastniške spremembe v poslovnem imperiju Adventura Holdings Darka Klariča.Podatki ustanovljenega sklada York v Luksemburgu. (Foto: Posnetek zaslona-Northdata)Uradni zastopniki sklada York za območje Evrope. (Foto: Posnetek zaslona- Northdata)V odločbi se pojavi podjetje Publius, ki je imelo naslov na Boulevard Royal 26. Kot predstavniki podjetja se pojavijo isti direktorji kot v družbi Madison Debt Holdings. Še več, v odločbi je zapisano, da je ustanovitelj podjetja Publius sklad York. V njej pa je kot predstavnik podjetja Bidigital tudi Andrej Prah. Zanimov, Andrej Prah je takrat bil tudi član nadzornega sveta Agencije za varstvo konkurence. Konflikt interesov, KPK????Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteOdločba Javne agencije za varstvo konkurence iz leta 2019, ki razkriva, da je Andrej Prah del poslovnega imperija Darka Klariča močno povezan s skladom York. (Foto: Posnetek zaslona-Odločba varstva konkurence)V tretjem delu trilogije Stelkom bomo predstavili članek z naslovom III. DEL STELKOM:SAVA BOYS s pomočjo »vzporednega podjetja v Srbiji« v lasti sklada York bo UNIČILA IN PRIVATIZIRALA STELKOM?V njem bomo prikazali, da gre za umazan boj med istimi akterji, ki so se v preteklosti že spopadali v zgodbah o Merkurju, Savi in Hypo itd, in itd.....Luka Perš
Komentarji (8)
Dec 26, 2021
0
Franc Mihič, če me spomin ne vara ste mož, ki je pred dobrim desetletjem komentiral v "ONA". Tudi jaz sem rad napisal kakšen komentar, še večkrat protest zaradi malo čudne kolumnistke iz MB.
Dec 26, 2021
0
Ponosen sem, da osebno poznam dr. Milka Novič. Navajeni smo bili na montirane procese.
Dec 25, 2021
1
Gospod Mihič je navedel anomalije, nepravilnosti in kriminal v pravu, v sodstvu. Vse to je pripeljalo do obsodbe nedolžnega dr. Milka Noviča na 25 letno zaporno kazen. In potem na šikaniranje poštenega in pokončnega sodnika Zvijezdana Radonjića, ki je nedolžnega oprostil vsake krivde. Pa še ni konec! Išče se diplomo vrhovnega sodnika Branka Masleše. Jo kot sodnik na najvišjem položaju sploh ima? Sodstvo pada s pospeškom prostega pada. Kaj bomo še doživeli? Kje je dno? Kako bo izgledal(a) primer, afera, ki bo pristal(a) na samem dnu? Posluš´te, v kakšni državi pa živimo???
Dec 25, 2021
1
Zaupanje v pravo in politiko Zopet berem o ravnanju sodstva v primeru sodnika Radonjiča. Ponovno se čudim, da se javnosti predstavi samo predsednika senata, ne pa vse člane sodnega senata in se tako zamegljuje odgovornost. Zakaj se navaja samo predsednika senata, ne pa tudi imena profesionalnega sodnika podpredsednika senata, nikoli pa imen treh sodnikov porotnikov, čeprav imajo porotniki enako pravico pri sprejemu obsodbe kot predsednik senata. Osveščeni in predvsem odgovorni sodniki porotniki, ki imajo v senatu večino, lahko preglasujejo oba sodnika, kar je njihova realna pravica in dolžnost, ko sami presodijo drugače kot nedotakljivi sodniki. Porotniki, ki imajo v senatu večino, imajo torej lahko veliko moč, a so po mojem mnenju le figov list za odklone, neživljenjske sodbe pravosodja. Politika, stranke so, -na ljubo (?) ljudstva in za udobno delo pravosodja pri iskanju resnice, -z dokazi-, popolnoma podcenile poslanstvo sodnikov porotnikov. Porotnik ima 5 letni mandat, ki mu ga lahko podaljšajo zopet za pet let, seveda če so tisti, ki so ga predlagali in tisti, ki so porotnika potem izbrali in imenovali, z njegovim delom zadovoljni. Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki predlagajo interesne organizacije, občani, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Občinska Komisija za imenovanja objavi razpis za mesto sodnika porotnika, preveri ustreznost prijavljenih kandidatov pogojem, ki so opredeljeni z zakonom. Komisija izbere kandidate, ki jih potem predlaga Občinskemu svetu, da jih še ta izbere, odobri ali zavrne. Ta predlog za kandidate porotnike Občina potem pošlje Vrhovnemu sodišču, ki ga preveri in predlog poda Višjemu sodišču. Predsednik višjega sodišča imenuje sodnike porotnike, ki so potem sodišču na razpolago. Občinsko komisijo vedno vodi župan. V mojem primeru je bil to poslanec in župan, g. Jože Tanko, sedanji podpredsednik DZ RS. Kmalu sem na razpravah na sodišču opazil razmere, ki jih nisem mogel sprejeti in odobravati. Zato sem odstopil. O tem je poročal samo VEČER oz. njegova pogumna novinarka in urednik. O tem ni poročal noben drugi medij. O tem so bile obveščene parlamentarne stranke, tudi "pomladne". Nobena se ni odzvala. Pokazale so, da jih takšni primeri kot je odstop sodnika porotnika, sploh ne zanimajo. Odgovornosti ni nobene. Seveda sem pričakoval vsaj najmanjši odziv Jožeta Tanka, podpredsednika DZ RS. Mar bo država prava RS še dolgo tako delovala? Franc Mihič Da se ne pozabi; Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (publishwall.si)
Dec 25, 2021
1
"Višje sodišče je oprostilno sodbo (5 članski senat - sodnik Radonjić) " Zopet berem in se temu čudim, saj se za sestavo Sodnega senata veliko dogaja, a se to podcenjuje!? Zakaj se v javnih objavah navaja samo predsednika senata, ne pa tudi imena profesionalnega sodnika podpredsednika, nikoli pa imen treh sodnikov porotnikov, čeprav imajo porotniki enako pravico pri sprejemu obsodbe, kot predsednik senata. Osveščeni in predvsem odgovorni sodniki porotniki, ki imajo v senatu večino, lahko preglasujejo oba sodnika, kar je njihova realna pravica in dolžnost, ko sami presodijo drugače kot nedotakljivi sodniki. Porotniki, ki imajo v senatu večino, imajo torej lahko veliko moč, a so po mojem mnenju le figov list, za odklone, neživljenjske sodbe pravosodja. Politika, stranke so, -na ljubo (?) ljudstva in za udobno delo pravosodja pri iskanju resnice, -z dokazi-, popolnoma podcenile poslanstvo sodnikov porotnikov. Porotnik imajo 5 letni mandat, ki ga lahko podaljšajo zopet za pet let, seveda če so tisti, ki so ga predlagali in tisti, ki so porotnika potem izbrali in imenovali, to je sodstvo, z njegovim delo zadovoljni. Pri podaljšanju mandata porotniku, pa je odločilna ocena Občinskega sveta, to je predlog kandidatov občinske Komisije za imenovanja, kadrovske zadeve itd., katetri so potem predlagani sodišču za izbiro in imenovanje za sodnika porotnika. Komisijo pa vedno vodi župan. V mojem primeru je bil to poslanec in župan, g. Jože Tanko, sedanji podpredsednik DZ RS. Kmalu sem na razpravah na sodišču opazil razmere, ki jih nisem mogel sprejeti in odobravati. Zato sem odstopil. O tem je poročal samo VEČER, oz. njegova pogumna novinarka in urednik. O tem ni poročal noben drugi medij. O tem sem poskusil obvestiti tudi parlamentarne stranke, predvsem pomladne stranke, ki niso z ničemer pokazale, da jih ta, -javnosti predstavljen primer dvomljive kvalitete dela pravosodja-, sploh ne zanima. Odgovornosti ni nobene. Seveda sem pričakoval vsaj najmanjši odziv Jožeta Tanka, ribniškega poslanca, dolgoletnega župana, sedaj visokega državnega funkcionarja, podpredsednika DZ RS. Kdo vse je torej odgovoren, da se to dogaja v pravosodju in z vednostjo politike? Mar bo država prava RS še dolgo odmaknjena od tegob državljanov? http://dev1.publishwall.si/franc.mihič/post/404201/da-se-ne-pozabi-porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem
Dec 24, 2021
1
Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki Delo, 27.07.2011 Vsakodnevne javne lamentacije o umanjkanju pravne države, nedelovanju sodstva, plačilni nedisciplini, tajkunih, ki da lomastijo po Sloveniji, o stečajih, ki se nikoli ne končajo ne pravočasno ne učinkovito – vse našteto in še kaj pravzaprav odkriva zahtevo po doslednejšem in bolj rigoroznem kaznovanju. Vendar se je z zavzemanjem za povečan obseg kaznovanja težko ogniti očitkom, da gre v resnici predvsem za sproščanje nizkih strasti, za primitivizem oziroma intelektualno podhranjenost ipd. Zato se tudi najbolj pronicljivi kritiki družbenih razmer raje previdno izognejo javnim zahtevam po ostrejši kaznovalni politiki. Kaznovanje kot poroštvo za zaupanje in držanje obljub Toda bistvo zahodne pravne tradicije z njej imanentnim hotenjem po razreševanju družbenih konfliktov, zagotavljanju stabilnosti in razvoju družbe je bilo vselej v tem, da je pogodbe treba spoštovati, zaupanje (za)ščititi in kršitelje teh načel kaznovati. Šele pravna tradicija, ki se je začela razvijati nekje od 12. stoletja dalje s koncepti vladavine prava, vzpostavljanjem posebnega pravniškega, to je sodniškega poklica – kar naj bi varovalo pridobljene pravne vrednote –, ustanavljanjem pravnih fakultet, nastajanjem posebne pravne literature ter ritualiziranjem sodnih postopkov kot simbolom objektivnosti pravnega postopka (glej v Harold J. Berman: Law and Revolution), je s francosko buržoazno revolucijo dobrih 600 let pozneje omogočila nastajanje demokracije in vzpostavljanje (ekonomske) svobode. Ali, kakor je nekje zapisal sociolog Max Weber, šele visoko razviti in racionalni pravni inštituti lahko določijo pogoje za nastanek kapitalističnega podjetja, ki brez pravne zaslombe ne more delovati. Sestavni in nepogrešljivi del te tradicije, ki je zasnovala oblastne ustanove in pravne zakonike, pa je tudi kaznovanje. Svoje korenine ima že v krščanskih desetih zapovedih, sistemu greha in pokore, kar so kanonisti utemeljevali kot princip pogodbene odgovornosti – da je potemtakem kršitev obljube grešno dejanje, greh. Varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kršitev veljata danes za temeljni vrednoti, ki ju ščiti kazensko pravo, denimo, ko gre za varovanje delničarjev, ki zaupajo svoje premoženje v upravljanje direktorjem, zlorabo položaja ali varovanje pogodbenih obljub (goljufij) ipd. Sestavni in nepogrešljivi del varovanja principov zaupanja in držanja obljub je kajpak kaznovanje. Pri naštetem Slovenija žal danes ne kotira ravno visoko. Celo vplivni strokovnjaki še tako očitne kršitve pravnih norm nemalokrat v javnosti razlagajo kot »zgolj« moralne spodrsljaje, češ da gre pač »za veliko svinjarijo, in ne za kaznivo dejanje«, vredno pregona. Še tako visoka instanca, kakršna je vrhovno sodišče, s primerom pred nekaj leti sprejete odločitve v zvezi s takrat znanim politikom (R.), v kateri navaja, da je tudi »pravna zmota« lahko razlog za izključitev kazenske odgovornosti, v marsičem simbolizira zlom pravne tradicije. Storilec, ki se pri pojasnjevanju svojega dejanja »zanese« na pravni nasvet strokovnjaka, naj torej ne bi kazensko odgovarjal! (Kakor v zgodnjem srednjem veku, ko je bilo storilcu dovolj najti dva ugledneža, ki sta potem izpovedovala o njegovi nedolžnosti). Posledica takšnega razumevanja pravne države se izrodi v cinizem, ki se kaže v (ne)spoštovanju sodnih odločitev ali omalovaževanju sodnikov in državnih tožilcev v primerih preganjanja oziroma obsodilne razsodbe »naših«, in ne »njihovih«. Delež odgovornosti za takšen odnos nosijo tudi teoretiki, saj so cele generacije pravnikov poučevali, da naj bi kaznovanje kot produkt razredne družbe dolgoročno menda odmrlo. (Pre)številne generacije sodnikov in tožilcev se je torej, gledano z današnjega vidika, učilo na zmotnih principih. Zato se ni čuditi, da za kriminalna dejanja v gospodarstvu sodišča tako pogosto dosojajo pogojne kazni ali storilce celo oprostijo. Nemara bi se jim, glede na njihovo staro ideološko obarvano izobrazbo, izrekanje kazni zdelo kot nekaj neprimernega. Tako smo v Sloveniji danes lahko priča lomljenju liberalno-permisivnih pravnih konceptov kot dediščini samoupravne družbe s primesmi mediteransko-katoliške lahkotnosti, ki pa so za tržno naravnano gospodarstvo povsem neustrezni. Pogoj za tržno gospodarstvo so namreč funkcionalne oblastne institucije, ki zagotavljajo sankcioniranje vsakršne zlorabe zaupanja in/ali kršitve pogodbenih obveznosti. Marko Zorman, odvetnik in publicist http://www.sinteza.co/zaupanje-in-kaznovanje-v-pravu-in-politiki
Dec 24, 2021
1
Država skrbi le za bogate in vplivne dolžnike, ne za oškodovane državljane. Država, ki jo že desetletja, večino časa, vodi slovenska levica, ob podpori njenih privržencev, ki vsi vede ali nevede skrbijo le za bogate, vplivne politike, npr. za privilegirane vplivne dolžnike, a za oškodovane navadne državljane, »Smrtnike«, pa jim ni mar? Kredite, na primer menedžerjev za prevzeme podjetij, če ne gre drugače, pa poravna država. Država ščiti premetene dolžnike in opehari upnike. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava. »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza,« je na nacionalni RTV Damjan Janković povedal, politikom in pravni državi, strokovni javnosti , volivcem, davkoplačevalcem, kaj, celo on kot veliki dolžnik, meni glede zakona, ki je omogočil odpis v višini 95 % vrednosti dolga, to je 29 milijonov evrov dolga, njemu oz. Jankovićevi družini. Vsi poklicani so vse storili, da se ni nič zgodilo, poslanci in tudi tožilstvo in pravobranilstvo. Pri izgradnji »STOŽIC«, športno in kulturno zabavnega ter trgovskega centra glavnega mesta oz. župana MOL- a, so marsikateri podizvajalci ostali brez plačila. Tudi podjetnik podizvajalec g. Smrtnik ni dobil plačila za opravljeno delo zaradi nedelovanja pravne države. G. Smrtnik pa je kljub vsemu pokazal empatijo do stiske svojih zaposlenih. Poznal je svojo odgovornost do njih, ki so svoje delo opravili in so pričakovali plačilo. Kot podizvajalec, je pričakoval, da bo le dobil plačilo. Zato je vzel kredit, da je delavcem izplačal zasluženo plačilo. Ker na koncu kot podizvajalec ni dobil plačila, je »bankrotiral« in zbolel še za Parkinsonovo boleznijo. Kako je mogoče, da ni investitor MOL oz. da župan ni poskrbel, da se na projektih financiranih z javnimi sredstvi, ne bi dogodilo kaj tako krivičnega in tragičnega. Ali da bi župan MOL-a, kot investitor, vsaj poskrbel, da se čim prej sanira takšne primere? Tednik TV Slovenije je l. 2017 prikazal ta nerešen problem podjetnika g. Smrtnika, ki je zaradi mobinga države zbolel za Parkinsonov boleznijo. Potem pa vse tiho je bilo!? Kako je mogoče, da državna politika, civilna družba, kultura ne reagira ob takih primerih, ko se na javnih investicijah, ki so vsem na očeh, goljufa delavce – sodržavljane? Saj to je posmeh osnovni kulturi in državi prava. Sramota za Slovenijo. Ne spomnim se, da bi na to sramoto kakorkoli reagirali častni občani Ljubljane, glavnega mesta države. Župan g. Janković ima pravico, da ga pravna država korektno obravnava, a ne samo njega in podobne, velike dolžnike. Zakaj torej ne poskrbi, da enako velja za vse državljane, tudi za navadne podjetnike »Smrtnike« in njihove zaposlene. Politična elita in kulturna elita, ne »častni občani« Ljubljane, pa niti komentirajo tega absurdnega primera in stanja. Kje je humana civilna družba oz. kultura? So važne samo igre, zabava, umetniški in športni užitki, na katere župan vabi v Stožice, ne glede na opeharjene Smrtnike? Opomba: Tednik TV Slovenije l. 2017 prikazal problem podjetnika g. Smrtnika, sedaj tudi bolnika s Parkinsonovo boleznijo. http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174449571 Kakšen je epilog zadeve »Smrtnik«, nisem zasledil v nobenem mediju? Leta 2014 je Banka Celje opozorila na nenamensko porabo sredstev na projektu Stožice:«Kljub utemeljitvi kreditojemalca, da je bila poraba sredstev v skladu s SRS, banka meni, da poraba kredita ni bila namenska. Po mnenju banke stroški na temelju predloženih računov (predvsem sponzorska sredstva in reprezentanca) ne morejo biti in ne bodo usredstveni in amortizirani. Navedeno po mnenju banke predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo." Logarjeva preiskovalna komisija je ugotovila, da je nedokončan projekt Stožice v slovenskih bankah povzročil 135 milijonov evrov veliko luknjo, 30 milijonov evrov pa je dolg do podizvajalcev, ki jih je na projektu delalo okoli sto. Državni tožilec se je vendar dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča Vrhovno državno tožilstvo. Oboje je bilo objavljeno v tisku. Mar niso državni tožilci tisti, ki morajo skrbeti, da zatirajo kriminal, kot jim velevajo zakoni? Žal ni zaslediti nobenega odziva na to pomembno sporočilo, niti pri pristojnih inštitucijah pravne države, ne sindikatov, niti državnih medijev, medijev, npr. RTV SLO. Vsi poudarjajo, pravna država je temelj demokracije, a hkrati tarnajo da pravna država ne deluje. Seveda, saj inštitucije, sodstvo, tožilstvo in policija samo sebe nadzorujejo in ocenjujejo. Nikjer nisem zasledil, da je državni tožilec za gornje primere po službeni dolžnosti začel postopek preverbe suma storitve kaznivega dejanja? Ne razumem in ne morem pozabiti ravnanja Tožilstva ob pojavu takih primerov. V Nemčiji skrbijo za plačila prispevkov zaposlenih saj njihov zakon med drugim pravi:« Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let....... Pri nas pa so podjetja, tudi državna, ko so zašla v finančne težave, imela zakonito pravico zadržati pokojninske privilegije zase, da, ko so v težavah, smejo kar po zakonu zadržati zaslužene prispevke za pokojnine svojih zaposlenih, niso dolžni svojim zaposlenim niti povedati o njihovem »prikritem prisilnem kreditu« ter so svojim delavcem lagali in goljufali, njih in državo, saj so na plačilnih listah mnogi delodajalci prikazovali, da so prispevki. Poznan je primer Steklarne Rogaške, ko so tožilci prizadetim zaposlenim zavrnili pregon kaznivega dejanja goljufanja in oškodovanja zaposlenih in države, češ da zaposlenemu pripada samo neto plača, plačilo prispevkov pa je lahko le darilo. Komu je to sprejemljivo? Vse je tiho!Pa to ni edini primer oškodovanja državljanov. Vendar tudi pri tako nezaslišanem ravnanju tožilcev ni bila sprožena revizija primera, kar je kaže na veliko neodgovornost in nedotakljivost tožilstva. Kako je mogoče, da ni nobenega odziva, ne poslancev oziroma strank, ne sindikatov, celo ne večine medijev, na javna pisma o problem goljufanja zaposlenih, o neplačevanja pokojninskih prispevkov ter o reagiranju tožilstva? Častna izjema je Dnevnik, ki je objavljal moja vprašanja in odgovore Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega tožilstva. Zelo žalostna je kultura in odgovornost za skupno dobro, ko ni bilo nobenega odziva celo na pismi vrhovnega državnega tožilstva in ministrice za pravosodje, kjer piše: »Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič namreč pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča vrhovno državno tožilstvo.« Oboje je bilo objavljeno v Dnevniku…. Mar ni nikogar sram? https://www.dnevnik.si/1042931609/mnenja/odprta-stran/mar-je-brezbriznost-nasa-vrednota
Dec 24, 2021
0
ALI SMO VSI ENAKI PRED ZAKONOM? Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Zakaj Sodni Svet potem ne obravnava, ali mu nihče ne predlaga, da je tudi izjava predsednika Vrhovnega sodišča, Damjana Florjančiča: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira«? Damjan Janković je v tem kontekstu tako lahko izkoristil zakon in uspel izbrisati 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo. Damjan Janković je v TV Dnevniku, 6. septembra, na nacionalni RTV glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov evrov dolga Jankovićevi družini, povedal :»Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza«. V TV Dnevniku, je bilo povedano, da je bila zaradi takšne odločitve sodišča v Državnem zboru okrogla miza »Temelji pravne države«, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je tedaj dejala: »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi in dajemo predloge in pobude za spremembe«. Povedala je tudi, da na Ministrstvu za pravosodje razmišljajo, da bo ta zakon spremenjen. Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala; »Tisti, ki izvaja zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, menda dolžan ukrepati«. To pa je nasprotno mnenje, kot je mnenje predsednika sodišča, ki tega ne vidi. Ali ni stališče predsednika Vrhovnega sodišča tisto, ki lahko dopušča, da nismo pred zakonom vsi enaki, saj ta sodba dokazuje, da so dolžniki privilegirani na škodo upnikov na podlagi zakona, kjer je anomalija vendar očitna, saj je zato bila v DS RS sklicana okrogla miza »Temelji pravne države«, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ali ni tudi sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek oz. tudi ministrica Andreja Katič? Ali ni to odprto vprašanje in problem pravosodja ob izjavi predsednika Vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča, ki bi ga moral obravnavati Sodni svet? Ta odgovor je in bo usoden za delovanje pravne države, kar zanima državljane! Franc Mihič, Ribnica 2019.09.23