Wed, 6. Nov 2024 at 10:54
1399 ogledov
Ali bo obalna kriminalistična klika za šefa koprskih kriminalistov nastavila Dušana Ribaša in se znebili Primoža Ogrinca?
Naši obalni kriminalistični viri so nam povedali, da se bo v bližnji prihodnosti zgodila zamenjava vodje na SK PU Koper. Sedaj mesto vodje koprskih kriminalistov zaseda Primož Ogrinc, a tam po informacijah naših virov ne bo ostal več dolgo. Prvi kandidat za novega šefa koprskih kriminalistov je Dušan Ribaš, dolgoletni akter igralcev blizu obalne kriminalistične klike in dolgoletni sodelavec lani upokojenega obalnega kriminalista Deana Juriča.V našem mediju smo že večkrat razkrivali delovanje nekaterih akterjev iz tako imenovanega omrežja obalne kriminalistične klike. Večkrat smo kritično namigovali in indicirali, da je manjša skupina obalnih kriminalistov prevzela ključno vlogo nadzora v trgovini s prepovedanimi drogami, orožjem in prostitucijo na območju Obale. Enako smo večkrat zapisali, da so s pomočjo dnevnih obalnih policijskih - kriminalističnih kadrov prevzeli ključna mesta znotraj policije.V času zadnje Janševe vlade so z mesta dolgoletnega šefa koprskih kriminalistov umaknili dolgoletnega obalnega kriminalista Deana Juriča. O njem smo v našem mediju že večkrat pisali in razkrivali njegovo vlogo v delovanju znotraj slovenske policije. Tudi v katere domnevne sumljive zadeve bi bil lahko vpleten.Dušan Ribaš, Dean Jurič in Ljubo Volmut. (Foto: Posnetek zaslona- Prava.si, Policija, Youtube, 24ur, Pozareport)Se pripravlja kadrovska čistka v SK PU Koper? Prihaja Dušan Ribaš, dolgoletni bližnji sodelavec Deana Juriča?V času tretje Janševe vlade je tedanje vodstvo policije po dolgoletnem vodenju SK PU Koper umaknil Deana Juriča z mesta vodje in ga premestili v upravo sedaj že ukinjene avtocestne policije. V času sedanje vlade pa se je za kratek čas zaposlil na NPU in se ob koncu lanskega oziroma v začetku letošnjega leta upokojil.V času tretje Janševe vlade je v juliju 2021 novi vodja SK PU Koper postal Primož Ogrinc. Gre za dolgoletnega kariernega policista in kriminalista, ki je v policiji zaposlen že od leta 1998. Kot smo izvedeli iz zelo dobro obveščenih obalnih kriminalističnih virov pa se obeta kmalu njegova zamenjava. Kaj je njegov edini greh? Da so ga na strokovno mesto vodje koprskih kriminalistov imenovali v času zadnje Janševe vlade. Kot je povedal aktualni predsednik vlade dr. Robert Golob morajo biti iz policije umaknjeni vsi višji policijski kadri, ki so bili imenovani v času prejšnje vlade. Zdaj bo zelo verjetno podobna usoda doletela Primoža Ogrinca.Sedanji vodja SK PU Koper Primož Ogrinc. (Foto: Posnetek zaslona- Regional Obala)Kot kaže je tudi še en bližnji kader akterjev omrežja obalne kriminalistične klike, aktualni generalni direktor Policije Senad Jušić, z "operacijo Koper" pričel ustvarjati vodstvo po željah vplivnega omrežja sestavljenih iz nekdanjih in sedanjih obalnih kriminalističnih operativcev. Jušić je pričel svoj mandat kot v.d. generalnega direktorja Policije z dnem 24. februar 2023. Že 14. julija 2023 je za novo komandirko PU Koper postavil Alenka Korošec Peruzin. Ali bo direktorica Policijske uprave Koper Alenka Korošec Peruzin zamenjala sedanjo vodjo SK PU Koper Primoža Ogrinca? (Foto: Posnetek zaslona- Policija)Vse kaže, da bo poslednje želje obalni kriminalistični kliki izpolnila prav Korošec Peruzin. Naši obalni kriminalistični viri so nam med drugim zaupali, da bo Korošec Peruzin brez krividnih razlogov zamenjala Ogrinca. Kdo bi ga naj zamenjal? Dušan Ribaš, dolgoletni sodelavec Deana Juriča in dolgoletni izvšitelj želja akterjev blizu kroga obalne kriminalistične klike. Generalni direktor Policije mag. Senad Jušić je še kot v.d. imenoval Alenko Korošec Peruzin za novo direktorico PU Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Policija)O njej smo med drugim v članku z naslovom DOSJE KRIMINALISTIČNI OPERATIVCI LJUBA VOLMUTA: Razkrivamo imena kriminalistov, ki delujejo v interesu OBALNEGA MEHANIZMA!!! objavljenega dne 18. avgust 2022 zapisali sledeče:"Ljuba Volmuta, nekdanjega kriminalista na SKP PU Koper. Preko Ljuba Volmuta imata odločilen vpliv na delovanje koprskih kriminalistov in policistov prav Aldo Krejačič in Jamnikov samooklicani rejnik Bruno Korelič. Ključni vlogi obvladovanje policije za obalno omrežje ves čas igrata PU Koper in PU Celje. Zato vas naj ne čudi, ko se pred leti znebili celjskega kriminalista Simona Goluba. Le ta je po "uradnih podatkih" padel z lestvice in se ubil. Dan pred pričanjem na Logarjevi komisiji. Čudno.Ljubo Volmut je tista oseba, ki stoji za večino napisanih kazenskimi ovadbami proti političnim in gospodarskim nasprotnikom obalnega omrežja. To je enkrat javno povedal tudi predsednik SDS-a Janez Janša. Vendar Volmut tesno povezan z omrežjem Splošne plovbe. Tako je njegov svak bil direktor hčerinskega podjetja Splošne plovbe v tujini, Splošne plovbe Singapur."Zato se le vprašajte, v čigavem imenu bo vodil SK PU Koper morebiti prihajajoči vodja Dušan Ribaš?Luka Perp
Mon, 28. Oct 2024 at 15:02
2590 ogledov
Kraljica postopkov- tožilstvo pripravlja Golobu podoben scenarij kot sta ga že doživela Milović in Janša?
Del slovenske javnosti že dlje časa pričakoval, da se bo »pravna država« izkazala tudi pri trenutnem predsedniku vlade dr. Robertu Golobu. Spomnite se samo bosanskih poslov s hidroelektrarnami in sekanci, poslovanje hčerinskih družb GEN-I na območju Zahodnega Balkana, Martin Berishaj, nakup Elektro energije, romunski bančni račun, Star Solar itd... Začuda, do sedaj »pravna država« v teh primerih ni reagirala. Je pa že dlje časa slovenska javnost spremljala spor med Golobom in njegovo nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, sedaj zaposlena kot svetovalka v uradu predsednice RS Nataše Pirc Musar. Še Erika Žnidaršič in njena ekipa raziskovalnih novinarjev je temu posvetila »60 minutes«. V njej pa je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek javno s svojimi izjavami nakazoval, da gre v primeru spora Golob vs. Bobnar za politično in medijsko rušenje trenutnega predsednika vlade. Zdolšek je pozabil omeniti, da je iz nekdanje Golobove družbe Gen-I po podatkih aplikacije Erar od septembra 2023 do danes prejel nekaj nad 30 tisoč evri, skupaj pa od omenjene družbe že več kot 88 tisoč evrov. Pustimo finance raje na miru.V osrednjih medijih se je hotelo pokazati, da je ključno vlogo v primeru Bobnar odigrala policija. Le ta je vložila kazensko ovadbo na SDT. Vendar vsak malo pravno podkovan državljan zelo dobro ve, da delo policije ves čas usmerja tožilstvo. Zato jih tudi imenujemo kraljica postopka. Ves postopek je v njihovih rokah. Lahko te za eno zadevo preganjajo tudi dvajset let. Bo že sodnik odločil, ali si kriv ali nisi. Tako je tudi novinar Reporterja Igor Kršinar v podkastu omenjenega medija povedal, da bi policija ovrgla ovadbo, a je na zadevi vztrajala tožilka SDT Blanka Žgajnar. Zdaj se slovenska javnost sprašuje, kakšne bodo sledeče poteze SDT. Mi stavimo, da bo sledila sodna preiskava in se tudi lahko pričakuje, da bo enkrat v prihodnosti specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar razširila obtožnico proti Golobu. Foto: Prava.siKaj je SDT se je lepo pokazalo v primeru Milović. Med drugim smo v članku z naslovom Zakaj je primer MILOVIČ ŠOLSKI PRIMER IZVAJANJE SELEKCIJE NA TRGU S STRANI KRALJICE POSTOPKOV-TOŽILSTVA GROBARJEV SLOVENIJE? Zapisali sledeče:"Primer Milović le dokazuje, da kraljica postopkov-tožilstvo po naročilu naročnikov, ki spominjajo na organizirano kriminalno združbo akterjev grobarjev slovenskega gospodarstva in politike VSEH IDEOLOŠKIH BARV izvaja selekcijo na trgu. "Foto: Posnetek zaslona- PožareportSamo spomnite se kaj vse je doživljal Milović. Dvakrat oproščen, štirikrat spremenjena obtožnica. Trikrat ponavljali proces, da so očistili podobo gospoda na delovnem mestu v Švici. Zdaj pa še malo pomislite na zloglasni sodni proces Patria. Kaj je v oddaji Pričevalci o slovenskem tožilstvu povedal svetovno znani podjetnik Walter Wolf? Da je slovensko tožilstvo kriminal.SDT tožilka Blanka Žgajnar in nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)Jp, spoštovani premier dr. Robert Golob, sedaj ste vi prišli na vrsto. Verjetno boste morali v prihodnje nameniti en lep del finančnih sredstev svojim odvetnikom. Glede na to, da sami zelo dobro veste, kdo drži ključne škarje nad delovanjem tožilstva se lahko enkrat zapeljete do njegove pisarne na Bavarskem dvoru. Sedaj se bo Golobu pričelo dogajati v slovenskem pravosodju to, kar doživljata dolgoletni ljubljanski župan Zoran Janković in dolgoletni predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Janković še sedaj misli, da je nedotakljiv za »pravno državo«. Spomnite se samo na njegovo izjavo na hrvaški nacionalni televiziji. Janša pa se dobesedno sooča z absurdnimi obtožbami v zadevi Trenta. Slovenski državljani, primer Trenta vas opozarja, da svoje zemljišče lahko prodate. Samo mora biti pravi kupec in pravi ponudnik. Verjetno zato Janša skupaj s svojim odvetnikom Francijem Matozom v zadnjem času obiskuje skoraj vsak teden celjsko sodišče. Spoštovano pravosodje, če res mislite Janšo poslat v zapor zaradi Trente, potem mora celotna Golobova vlada v zapor zaradi Litijske! Luka Perš
Fri, 25. Oct 2024 at 13:56
2240 ogledov
Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?
Zakaj je predsednica države RS Nataša Pirc Musar predlagala Toneta Ropa, ne pa Saše Jazbec za bodočega guvernerja banke Slovenije? Trenutna predsednica države zelo dobro ve, katero obalno omrežje jo je rušilo v času zadnje predsedniške kampanje. Nič, dogaja se spet klasična nagajalska vojna med dvema obalnima klanoma. Eden je bil v rokah akterjev omrežja posameznikov okrog Splošne plovbe Portorož ( vir Finance 2007) in akterjev omrežja posameznikov okrog Luke Koper. Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah naravne smrti. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča. Se še spomnite mogoče našega članka, kakšno vlogo sta v času finančne krize imela Vesna Vuković in Borut Jamnik? Kdo je bil ključnih Jamnikovih operativcev na Banki Slovenija? Saša Jazbec, kot je povedal v oddaji 24ur zvečer poslanec SDS Andrej Hoivik. Zdaj bo Levica podprla kandidatko za Banko Slovenije, ki je odigrala eno ključnih vlog v potapljanju slovenskega gospodarstva???Že nekaj časa je slovenska javnost pričakovala, koga bo predsednica države RS Nataša Pirc Musar predlagala za mesto guvernerja Banke Slovenije. Sedanjemu guvernerju BS Boštjanu Vasletu se bo prihodnjega januarja iztekel mandat. Med kandidati so se omenjali sedanji guverner, Saša Jazbec, Tone Rop, Sibil Svilan in Miha Mihič. Trenutna vladajoča parlamentarna koalicija Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica pa so že sporočili, da bodo podprli kandidaturo Saše Jazbec. Predsednica države RS Nataša Pirc Musar se je odločila, da za novega guvernerja BS predlaga Toneta Ropa. Zdaj so spet vsi presenečeni. Pri njeni izbiri pa sta ji pomagala prvi guverner BS France Arhar in še en nekdanji guverner BS Mitja Gaspari. Zdaj so v osrednjih medijih spet presenečeni, da je Pirc Musar namesto Saše Jazbec izbrala Ropa. Poleg tega pa bo Rop imel zelo verjetno težave s parlamentarno matematiko. Kot kažejo prvi odzivi strank trenutne vladajoče koalicije, bi vsi še raje imeli kandidatko za guvernerja BS Sašo Jazbec.Mogoče pa Ropa rešijo nekateri ostanki LDS v Gibanju Svoboda. Zanimiva je tudi reakcija predsednika SD, da javno ni podprl svojega (nekdanjega) člana stranke. Ne pozabimo, Tone Rop je bil eden prvih prebežnikov iz nekdanje dolgoletne vladajoče stranke LDS v Socialne demokrate. Nič, če bodo sedanje vladajoče stranke še naprej vztrajali na izbiri Saše Jazbec, lahko mirno zapišemo, da so vse v rokah akterjev omrežja grobarjev slovenskega gospodarstva in politike vseh ideoloških vrst. Modri deček z Dunajske 119 pa spet odpira šampanjec.Foto: Prava.siV našem mediju smo vedeli, da Nataša Pirc Musar ne bo izbrala favorizirane kandidatke s strani vladajoče koalicije Saše Jazbec, sedaj zaposlena kot državna sekretarka na ministrstvu za finance. Za osrednje medije presenečenje, za nas niti malo. Kot vedno opozarjamo, je najbolj pomembno vedeti, kdo pripada kateremu omrežju in zakaj. Prav to smo mi naredili pred predsedniškimi volitvami, ko smo jasno definirali položaj sedanje predsednice države Nataše Pirc Musar.Mi smo v dveh člankih z naslovoma Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?! ( objavljen 3.11.2022) in Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO! ( objavljen 7.11.2022) eno najbolj natančnih analiz o Nataši Pirc Musar. "Naročnik analize je zagotovo vedel, katere podatke potrebuje, kaj išče, kje in pr ikomur bo to dobil ter kdo mu bo to vse skupaj zložil. Ta oseba je že v preteklosti morala sodelovati. Glede na pričakovanja naročnika lahko domnevamo, da je s to osebo oz. skupino oseb v preteklosti pogosto sodeloval. Ta oseba ima in mora imeti določena specifična znanja, da lahko naredi tako analizo. Vešč mora biti iskati podatke po Ajpesu, E-bonitetah, Bizi, Bisnode in drugih javno dostopnih podatkov v Sloveniji in v tujini. Če ne uspe dobiti vseh podatkov na tak način, jih lahko dobi pri banki tarče. Seveda nastane problem, ker banka teh podatkov nepooblaščeni osebi ne da. Lahko bi dobili sodni nalog, vendar moramo dvomiti, da se je to v tem primeru tudi zgodilo. Torej je te podatke verjetno dobila institucija oz. urad, ki lahko dobi te podatke mimo sodne odločbe. Znotraj takšne institucije mora biti vodja oz. direktor, ki dovoli točno določenemu zaposlenemu, da izdela in pripravi tak izdelek. Sicer bi lahko šlo za delo na črno na račun slovenskih davkoplačevalcev. Oseba, ki je napisala točno to raziskavo ima verjetno svoj slog pisanja. V prikazanem primeru je to oseba, ki uporablja izraz analiza od začetka do konca. Verjetno uporablja ta izraz pri vseh svojih izdelkih. Takih oseb s takimi kariteristikami (značilnosti) je v Sloveniji izredno malo. Domnevamo lahko na nivoju Slovenije samo ena oseba. V primeru, da je dokument nezakonito našel svojo pot v medije se je moralo to dogajati z veliko verjetnostjo že v preteklosti, ki meji že na gotovost. Najbolj je bilo možno že opaziti, ker so podatki včasih čudežno pricurjali točno dolečeni osebi določenega slovenskega medija. Le ta misli, da je najbolj brihtna in zvita oseba v državi."Foto: Prava.siZakaj grobarji slovenskega gospodarstva in politike vseh ideoloških vrst niso zadovoljni z izbiro Antona Ropa za bodočega guvernerja Banke Slovenije?Nič, Pirc Musar po politični in gospodarski liniji sodi v omrežje akterjev okrog podjetja Splošna plovba Portorož (omrežje Komandos Finance 2007) , v svoji Info hiši pa služila predvsem s podjetji, ki so močno povezani z akterji okrog sedanjega predsednika državne SID banke Boruta Jamnika. Nekateri pa so Jamnikovo omrežje večkrat označili za grobarje slovenskega gospodarstva ( Slovenske novice, srbski mediji itd..). Verjetno je Nataša Pirc Musar med volilno kampanjo hitro ugotovila, kdo jo dejansko ruši. Verjetno tudi ve, iz katere institucije so pricurjali podatki o sporni poslovniški hobotnici njenega soproga Aleša Musarja. Sedanja predsednica RS pa se tudi zaveda in ve, koga je v preteklosti kot mlada novinarka obiskovala na Obali. Pa tudi Tone Rop se je nekaj časa smukal v obalnih poslih. Ste že pozabili na projekt otok Izola ? Lepo je pogledati malce stare naslove na Siolu, ko je tam še pisala trojka Cirman, Vuković in Modic. Že večkrat pa smo tudi navedli, da so le medijski zvočnik omrežja akterjev grobarjev slovenske politike in gospodarstvenikov vseh ideoloških vrst. Mi smo našli dva zanimiva naslova - Rop, Zemljarič in Rekar obupali in Kaj imajo skupnega afera Orion, Anton Rop in Janez Zemljarič. Zato ne bodite presenečeni, ko boste v prihodnjih dneh predvidevamo brali članke s kritično vsebino o Nataši Pirc Musar ali Tonetu Ropu. Sploh nas ne čudi, da sta Ropa za mesto guvernerja BS predlagala France Arhar in Mitja Gaspari.Foto: Posnetek zaslona-SiolSpoštovani državljani, ste že pozabili na prodajo banke Koper Italijanom? Kdo je to dovolil? Kdaj se je to zgodilo? Katera vlada je to dovolila? Kdo je takrat zasedal mesto guvernerja BS? Kdo je bil predsednik Unicredit v Sloveniji? Če veste odgovoriti na vsa ta vprašanja vam je jasno, zakaj je bil za kandidata guvernerja BS predlagan Tone Rop.Tone Rop sodeloval pri rušenju Janševe vlade ob koncu leta 2020????Sam pa se spominjam še nekaj drugega. Se še mogoče spominjate nekaj verzov iz mojega članka za Novo24tv z naslovom [Ekskluzivno] Kako so bili “stari fantje” zasačeni pri rušenju vlade! V igri naj bi bila vsaj dva milijona evrov! objavljenega dne 4.2.2021. Med drugim sem zapisal:"Sedaj vam bomo predstavili zabavo, ki se je po besedah virov dogajala v okolici domovanja zadnjega LDS predsednika vlade Antona Ropa. “Dne 16.decembra je skupina vplivnih igralcev na levem političnem polu slavila razsutje tretje vlade Janeza Janše. Slavili so zmago in uživali v pitju šampanjca. A niso vedeli, da jih snemajo tuje varnostne službe,” pravijo naši žvižgači in ob tem zatrjujejo, da naj bi jih že dlje časa (vsaj 2 leti) nadzirala in opazovala ameriška NSA. “Veselje ni trajalo dolgo. Gregor Golobič je preko svojih zaupnikov hitro izvedel, da je načrt padel v vodo.”“Denar je bil v začetku decembra lanskega leta pri Gregorju Golobiču. Pogovarjali so se, da bodo za vsakega poslanca zapravili do 300 tisoč evrov. Skupno so razpolagali z več kot dvema milijonoma evrov. Dogovorjeno je bilo, da bo vsak poslanec prejel denar 24. decembra 2020. A se jim je načrt podrl, ko so jih 16. decembra 2020 na zgoraj omenjeni zabavi, razkrili,” še navajajo naši viri. Ob koncu članka lahko le zapišemo, da to niso pravljice za lahko noč. Naši šepetalci so osebni tuji agentje Draga Kosa v tujini. Delujejo v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Srbiji. Čakamo na reakcije."Kolikor se jaz spominjam, je bil ta članek objavljen ves dan na naslovnici. Začuda, ni bilo nobenih groženj s tožbami ali umikom članka. Tudi vodstvo Novo24tv mi ni nikoli povedalo, da so dobili kakšne klice zaradi članka. Mogoče pa se bo sedaj kot kandidat na guvernerja BS odzval Rop. Bomo videli. Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvAli bodo ostanki omrežja Komandos nastavili svojega "bančnega mandžurijskega kandidata" na vrh BS?V našem mediju smo že večkrat zapisali imena Janez Kocjančič, Janez Zemljarič, Aldo Krejačič, Borut Šuklje, Ilka Kariž in Bruno Korelič imeli velikanski vpliv na svoje operativce na področju delovanja v delu gospodarstva, zdravstva, sodstva, tožilstva, policije, finančnega- bančnega sistema ter neodvisnih regulatorjev. Težava nastane, ko hoče en klan imeti vse zase. Ne glede na medsebojna nagajanja sta se klana vsaj na državni ravni zavedala svoje moči in se bolj rahlo kdaj pa kdaj potipala kot pa napadala. A sedaj po smrti nekdanjih dolgoletnih direktorjev Splošne plovbe Portorož in Luke Koper je na razpolago vse. Ker se mladci med seboj niso nikoli marali, so sedaj že nekaj časa v vidni medsebojni vojni. Kaj pa je bila afera Litijska? Totalni spopad dveh obalnih klanov! PIKA!Zakaj je sploh pomembno, da le en obalni klan obvladuje Bako Slovenijo? Če malce logično sarkastično razmišljamo, jebiga, krade lahko samo eden. Ker če bosta kradla dva ali več, se hitro lahko znajdete na mednarodnem radarju Evropske centralne banke. V našem mediju smo večkrat kritično obravnavali sedanje vodstvo in način delovanja Urada za preprečevanje pranje denarja. Tudi zelo dobro se ve, katero obalno omrežje ga nadzoruje in zlorablja njegove podatke za notranje politične boje in prevladujočo vlogo v slovenskem gospodarstvu.A veste, kaj ima tudi Banka Slovenije? Svoj urad za preprečevanje pranje denarja. Zakaj ne bi s pomočjo Saše Jazbec zavzeli še eno institucijo za omrežje akterjev omrežja modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani? Nataša Pirc Musar bo raje v DZ pošiljala vse druge kandidate, saj dobro ve, komu pripada Saša Jazbec.Poleg tega bo eno izmed obalnih omrežij obvladovalo in postavljalo pravila v slovenskem bančnem prostoru. Kdo lahko kupi banko? Kdo lahko dobi kredit? Komu lahko damo kredit? se lahko sprašujejo akterji na področju gospodarstva, bančništva in financ. Foto: Posnetek zaslona-SiolZakon o tonažiA se še mogoče spominjate novinarskega članka z naslovom Korupcija, ki se je lahko bojimo: kdo nam piše zakone in reže kruh? Primoža Cirmana in Vesne Vuković z dne 4. julija 2018? O čem sta problematizirala v članku? Verjetno noben Slovenec ne ve, kaj bi lahko pomenil Zakon o tonaži. To pa zelo dobro vedo ostanki omrežja Komandos, ki so že v prejšnjem stoletju prevzeli ključne akterje okrog podjetja Splošna plovba Portorož. Že dlje časa si akterji prizadevajo, da bi trenutni spisani zakon doživel še dodatne spremembe v korist. To so tudi s pomočjo tedanjega državnega sekretarja na MF Tilena Božiča tudi načrtovali. Le ta je bil državni sekretar na MF v času sedanje vlade, a je odstopil s položaja zaradi slabo skomunicirane predstavitve sprememb na področju davčne zakonodaje. V letu 2018 je bila vladajoča Cerarjeva koalicija tik pred tem, da zakon v tretjem branju potrdijo. A so si pred tretjim ključnim branjem premislili v SMC in SD in je zakon padel. Pri tem še 56-letna smrklja z Obale z začetnim imenom na A in prvo črko priimka na S se že dlje časa trudi, da bi preostanek denarja v višini 140 milijonov evrov iz tujine prekanalizirala nazaj v Slovenijo. Edina rešitev, da sredstva pridejo nazaj je sprememba zakona o tonaži. Baje da se je parlamentarna preiskovalna komisija ustanovila izključno zaradi nje, ker bi radi izvedeli kje vse so jo zasačili. Vsi drugi očitki, skupaj s kraljico postopkov- tožilstvo so distrakcija in služijo samo zavajanju javnosti. Mogoče se sprašujete, kaj v tej zgodbi počne Tone Rop, nekdanji vidni politik LDS, finančni minister, premier in podpredsednik Evropske investicijske banke? Nič, tokrat bo vlogo kmeta v igri šaha igral Rop med obalnima klanoma Komandos in grobarji slovenskega gospodarstva in politikov vseh ideoloških vrst.Luka Perš
Komentarji (8)
Dec 26, 2021
0
Franc Mihič, če me spomin ne vara ste mož, ki je pred dobrim desetletjem komentiral v "ONA". Tudi jaz sem rad napisal kakšen komentar, še večkrat protest zaradi malo čudne kolumnistke iz MB.
Dec 26, 2021
0
Ponosen sem, da osebno poznam dr. Milka Novič. Navajeni smo bili na montirane procese.
Dec 25, 2021
1
Gospod Mihič je navedel anomalije, nepravilnosti in kriminal v pravu, v sodstvu. Vse to je pripeljalo do obsodbe nedolžnega dr. Milka Noviča na 25 letno zaporno kazen. In potem na šikaniranje poštenega in pokončnega sodnika Zvijezdana Radonjića, ki je nedolžnega oprostil vsake krivde. Pa še ni konec! Išče se diplomo vrhovnega sodnika Branka Masleše. Jo kot sodnik na najvišjem položaju sploh ima? Sodstvo pada s pospeškom prostega pada. Kaj bomo še doživeli? Kje je dno? Kako bo izgledal(a) primer, afera, ki bo pristal(a) na samem dnu? Posluš´te, v kakšni državi pa živimo???
Dec 25, 2021
1
Zaupanje v pravo in politiko Zopet berem o ravnanju sodstva v primeru sodnika Radonjiča. Ponovno se čudim, da se javnosti predstavi samo predsednika senata, ne pa vse člane sodnega senata in se tako zamegljuje odgovornost. Zakaj se navaja samo predsednika senata, ne pa tudi imena profesionalnega sodnika podpredsednika senata, nikoli pa imen treh sodnikov porotnikov, čeprav imajo porotniki enako pravico pri sprejemu obsodbe kot predsednik senata. Osveščeni in predvsem odgovorni sodniki porotniki, ki imajo v senatu večino, lahko preglasujejo oba sodnika, kar je njihova realna pravica in dolžnost, ko sami presodijo drugače kot nedotakljivi sodniki. Porotniki, ki imajo v senatu večino, imajo torej lahko veliko moč, a so po mojem mnenju le figov list za odklone, neživljenjske sodbe pravosodja. Politika, stranke so, -na ljubo (?) ljudstva in za udobno delo pravosodja pri iskanju resnice, -z dokazi-, popolnoma podcenile poslanstvo sodnikov porotnikov. Porotnik ima 5 letni mandat, ki mu ga lahko podaljšajo zopet za pet let, seveda če so tisti, ki so ga predlagali in tisti, ki so porotnika potem izbrali in imenovali, z njegovim delom zadovoljni. Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki predlagajo interesne organizacije, občani, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Občinska Komisija za imenovanja objavi razpis za mesto sodnika porotnika, preveri ustreznost prijavljenih kandidatov pogojem, ki so opredeljeni z zakonom. Komisija izbere kandidate, ki jih potem predlaga Občinskemu svetu, da jih še ta izbere, odobri ali zavrne. Ta predlog za kandidate porotnike Občina potem pošlje Vrhovnemu sodišču, ki ga preveri in predlog poda Višjemu sodišču. Predsednik višjega sodišča imenuje sodnike porotnike, ki so potem sodišču na razpolago. Občinsko komisijo vedno vodi župan. V mojem primeru je bil to poslanec in župan, g. Jože Tanko, sedanji podpredsednik DZ RS. Kmalu sem na razpravah na sodišču opazil razmere, ki jih nisem mogel sprejeti in odobravati. Zato sem odstopil. O tem je poročal samo VEČER oz. njegova pogumna novinarka in urednik. O tem ni poročal noben drugi medij. O tem so bile obveščene parlamentarne stranke, tudi "pomladne". Nobena se ni odzvala. Pokazale so, da jih takšni primeri kot je odstop sodnika porotnika, sploh ne zanimajo. Odgovornosti ni nobene. Seveda sem pričakoval vsaj najmanjši odziv Jožeta Tanka, podpredsednika DZ RS. Mar bo država prava RS še dolgo tako delovala? Franc Mihič Da se ne pozabi; Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (publishwall.si)
Dec 25, 2021
1
"Višje sodišče je oprostilno sodbo (5 članski senat - sodnik Radonjić) " Zopet berem in se temu čudim, saj se za sestavo Sodnega senata veliko dogaja, a se to podcenjuje!? Zakaj se v javnih objavah navaja samo predsednika senata, ne pa tudi imena profesionalnega sodnika podpredsednika, nikoli pa imen treh sodnikov porotnikov, čeprav imajo porotniki enako pravico pri sprejemu obsodbe, kot predsednik senata. Osveščeni in predvsem odgovorni sodniki porotniki, ki imajo v senatu večino, lahko preglasujejo oba sodnika, kar je njihova realna pravica in dolžnost, ko sami presodijo drugače kot nedotakljivi sodniki. Porotniki, ki imajo v senatu večino, imajo torej lahko veliko moč, a so po mojem mnenju le figov list, za odklone, neživljenjske sodbe pravosodja. Politika, stranke so, -na ljubo (?) ljudstva in za udobno delo pravosodja pri iskanju resnice, -z dokazi-, popolnoma podcenile poslanstvo sodnikov porotnikov. Porotnik imajo 5 letni mandat, ki ga lahko podaljšajo zopet za pet let, seveda če so tisti, ki so ga predlagali in tisti, ki so porotnika potem izbrali in imenovali, to je sodstvo, z njegovim delo zadovoljni. Pri podaljšanju mandata porotniku, pa je odločilna ocena Občinskega sveta, to je predlog kandidatov občinske Komisije za imenovanja, kadrovske zadeve itd., katetri so potem predlagani sodišču za izbiro in imenovanje za sodnika porotnika. Komisijo pa vedno vodi župan. V mojem primeru je bil to poslanec in župan, g. Jože Tanko, sedanji podpredsednik DZ RS. Kmalu sem na razpravah na sodišču opazil razmere, ki jih nisem mogel sprejeti in odobravati. Zato sem odstopil. O tem je poročal samo VEČER, oz. njegova pogumna novinarka in urednik. O tem ni poročal noben drugi medij. O tem sem poskusil obvestiti tudi parlamentarne stranke, predvsem pomladne stranke, ki niso z ničemer pokazale, da jih ta, -javnosti predstavljen primer dvomljive kvalitete dela pravosodja-, sploh ne zanima. Odgovornosti ni nobene. Seveda sem pričakoval vsaj najmanjši odziv Jožeta Tanka, ribniškega poslanca, dolgoletnega župana, sedaj visokega državnega funkcionarja, podpredsednika DZ RS. Kdo vse je torej odgovoren, da se to dogaja v pravosodju in z vednostjo politike? Mar bo država prava RS še dolgo odmaknjena od tegob državljanov? http://dev1.publishwall.si/franc.mihič/post/404201/da-se-ne-pozabi-porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem
Dec 24, 2021
1
Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki Delo, 27.07.2011 Vsakodnevne javne lamentacije o umanjkanju pravne države, nedelovanju sodstva, plačilni nedisciplini, tajkunih, ki da lomastijo po Sloveniji, o stečajih, ki se nikoli ne končajo ne pravočasno ne učinkovito – vse našteto in še kaj pravzaprav odkriva zahtevo po doslednejšem in bolj rigoroznem kaznovanju. Vendar se je z zavzemanjem za povečan obseg kaznovanja težko ogniti očitkom, da gre v resnici predvsem za sproščanje nizkih strasti, za primitivizem oziroma intelektualno podhranjenost ipd. Zato se tudi najbolj pronicljivi kritiki družbenih razmer raje previdno izognejo javnim zahtevam po ostrejši kaznovalni politiki. Kaznovanje kot poroštvo za zaupanje in držanje obljub Toda bistvo zahodne pravne tradicije z njej imanentnim hotenjem po razreševanju družbenih konfliktov, zagotavljanju stabilnosti in razvoju družbe je bilo vselej v tem, da je pogodbe treba spoštovati, zaupanje (za)ščititi in kršitelje teh načel kaznovati. Šele pravna tradicija, ki se je začela razvijati nekje od 12. stoletja dalje s koncepti vladavine prava, vzpostavljanjem posebnega pravniškega, to je sodniškega poklica – kar naj bi varovalo pridobljene pravne vrednote –, ustanavljanjem pravnih fakultet, nastajanjem posebne pravne literature ter ritualiziranjem sodnih postopkov kot simbolom objektivnosti pravnega postopka (glej v Harold J. Berman: Law and Revolution), je s francosko buržoazno revolucijo dobrih 600 let pozneje omogočila nastajanje demokracije in vzpostavljanje (ekonomske) svobode. Ali, kakor je nekje zapisal sociolog Max Weber, šele visoko razviti in racionalni pravni inštituti lahko določijo pogoje za nastanek kapitalističnega podjetja, ki brez pravne zaslombe ne more delovati. Sestavni in nepogrešljivi del te tradicije, ki je zasnovala oblastne ustanove in pravne zakonike, pa je tudi kaznovanje. Svoje korenine ima že v krščanskih desetih zapovedih, sistemu greha in pokore, kar so kanonisti utemeljevali kot princip pogodbene odgovornosti – da je potemtakem kršitev obljube grešno dejanje, greh. Varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kršitev veljata danes za temeljni vrednoti, ki ju ščiti kazensko pravo, denimo, ko gre za varovanje delničarjev, ki zaupajo svoje premoženje v upravljanje direktorjem, zlorabo položaja ali varovanje pogodbenih obljub (goljufij) ipd. Sestavni in nepogrešljivi del varovanja principov zaupanja in držanja obljub je kajpak kaznovanje. Pri naštetem Slovenija žal danes ne kotira ravno visoko. Celo vplivni strokovnjaki še tako očitne kršitve pravnih norm nemalokrat v javnosti razlagajo kot »zgolj« moralne spodrsljaje, češ da gre pač »za veliko svinjarijo, in ne za kaznivo dejanje«, vredno pregona. Še tako visoka instanca, kakršna je vrhovno sodišče, s primerom pred nekaj leti sprejete odločitve v zvezi s takrat znanim politikom (R.), v kateri navaja, da je tudi »pravna zmota« lahko razlog za izključitev kazenske odgovornosti, v marsičem simbolizira zlom pravne tradicije. Storilec, ki se pri pojasnjevanju svojega dejanja »zanese« na pravni nasvet strokovnjaka, naj torej ne bi kazensko odgovarjal! (Kakor v zgodnjem srednjem veku, ko je bilo storilcu dovolj najti dva ugledneža, ki sta potem izpovedovala o njegovi nedolžnosti). Posledica takšnega razumevanja pravne države se izrodi v cinizem, ki se kaže v (ne)spoštovanju sodnih odločitev ali omalovaževanju sodnikov in državnih tožilcev v primerih preganjanja oziroma obsodilne razsodbe »naših«, in ne »njihovih«. Delež odgovornosti za takšen odnos nosijo tudi teoretiki, saj so cele generacije pravnikov poučevali, da naj bi kaznovanje kot produkt razredne družbe dolgoročno menda odmrlo. (Pre)številne generacije sodnikov in tožilcev se je torej, gledano z današnjega vidika, učilo na zmotnih principih. Zato se ni čuditi, da za kriminalna dejanja v gospodarstvu sodišča tako pogosto dosojajo pogojne kazni ali storilce celo oprostijo. Nemara bi se jim, glede na njihovo staro ideološko obarvano izobrazbo, izrekanje kazni zdelo kot nekaj neprimernega. Tako smo v Sloveniji danes lahko priča lomljenju liberalno-permisivnih pravnih konceptov kot dediščini samoupravne družbe s primesmi mediteransko-katoliške lahkotnosti, ki pa so za tržno naravnano gospodarstvo povsem neustrezni. Pogoj za tržno gospodarstvo so namreč funkcionalne oblastne institucije, ki zagotavljajo sankcioniranje vsakršne zlorabe zaupanja in/ali kršitve pogodbenih obveznosti. Marko Zorman, odvetnik in publicist http://www.sinteza.co/zaupanje-in-kaznovanje-v-pravu-in-politiki
Dec 24, 2021
1
Država skrbi le za bogate in vplivne dolžnike, ne za oškodovane državljane. Država, ki jo že desetletja, večino časa, vodi slovenska levica, ob podpori njenih privržencev, ki vsi vede ali nevede skrbijo le za bogate, vplivne politike, npr. za privilegirane vplivne dolžnike, a za oškodovane navadne državljane, »Smrtnike«, pa jim ni mar? Kredite, na primer menedžerjev za prevzeme podjetij, če ne gre drugače, pa poravna država. Država ščiti premetene dolžnike in opehari upnike. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava. »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza,« je na nacionalni RTV Damjan Janković povedal, politikom in pravni državi, strokovni javnosti , volivcem, davkoplačevalcem, kaj, celo on kot veliki dolžnik, meni glede zakona, ki je omogočil odpis v višini 95 % vrednosti dolga, to je 29 milijonov evrov dolga, njemu oz. Jankovićevi družini. Vsi poklicani so vse storili, da se ni nič zgodilo, poslanci in tudi tožilstvo in pravobranilstvo. Pri izgradnji »STOŽIC«, športno in kulturno zabavnega ter trgovskega centra glavnega mesta oz. župana MOL- a, so marsikateri podizvajalci ostali brez plačila. Tudi podjetnik podizvajalec g. Smrtnik ni dobil plačila za opravljeno delo zaradi nedelovanja pravne države. G. Smrtnik pa je kljub vsemu pokazal empatijo do stiske svojih zaposlenih. Poznal je svojo odgovornost do njih, ki so svoje delo opravili in so pričakovali plačilo. Kot podizvajalec, je pričakoval, da bo le dobil plačilo. Zato je vzel kredit, da je delavcem izplačal zasluženo plačilo. Ker na koncu kot podizvajalec ni dobil plačila, je »bankrotiral« in zbolel še za Parkinsonovo boleznijo. Kako je mogoče, da ni investitor MOL oz. da župan ni poskrbel, da se na projektih financiranih z javnimi sredstvi, ne bi dogodilo kaj tako krivičnega in tragičnega. Ali da bi župan MOL-a, kot investitor, vsaj poskrbel, da se čim prej sanira takšne primere? Tednik TV Slovenije je l. 2017 prikazal ta nerešen problem podjetnika g. Smrtnika, ki je zaradi mobinga države zbolel za Parkinsonov boleznijo. Potem pa vse tiho je bilo!? Kako je mogoče, da državna politika, civilna družba, kultura ne reagira ob takih primerih, ko se na javnih investicijah, ki so vsem na očeh, goljufa delavce – sodržavljane? Saj to je posmeh osnovni kulturi in državi prava. Sramota za Slovenijo. Ne spomnim se, da bi na to sramoto kakorkoli reagirali častni občani Ljubljane, glavnega mesta države. Župan g. Janković ima pravico, da ga pravna država korektno obravnava, a ne samo njega in podobne, velike dolžnike. Zakaj torej ne poskrbi, da enako velja za vse državljane, tudi za navadne podjetnike »Smrtnike« in njihove zaposlene. Politična elita in kulturna elita, ne »častni občani« Ljubljane, pa niti komentirajo tega absurdnega primera in stanja. Kje je humana civilna družba oz. kultura? So važne samo igre, zabava, umetniški in športni užitki, na katere župan vabi v Stožice, ne glede na opeharjene Smrtnike? Opomba: Tednik TV Slovenije l. 2017 prikazal problem podjetnika g. Smrtnika, sedaj tudi bolnika s Parkinsonovo boleznijo. http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174449571 Kakšen je epilog zadeve »Smrtnik«, nisem zasledil v nobenem mediju? Leta 2014 je Banka Celje opozorila na nenamensko porabo sredstev na projektu Stožice:«Kljub utemeljitvi kreditojemalca, da je bila poraba sredstev v skladu s SRS, banka meni, da poraba kredita ni bila namenska. Po mnenju banke stroški na temelju predloženih računov (predvsem sponzorska sredstva in reprezentanca) ne morejo biti in ne bodo usredstveni in amortizirani. Navedeno po mnenju banke predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo." Logarjeva preiskovalna komisija je ugotovila, da je nedokončan projekt Stožice v slovenskih bankah povzročil 135 milijonov evrov veliko luknjo, 30 milijonov evrov pa je dolg do podizvajalcev, ki jih je na projektu delalo okoli sto. Državni tožilec se je vendar dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča Vrhovno državno tožilstvo. Oboje je bilo objavljeno v tisku. Mar niso državni tožilci tisti, ki morajo skrbeti, da zatirajo kriminal, kot jim velevajo zakoni? Žal ni zaslediti nobenega odziva na to pomembno sporočilo, niti pri pristojnih inštitucijah pravne države, ne sindikatov, niti državnih medijev, medijev, npr. RTV SLO. Vsi poudarjajo, pravna država je temelj demokracije, a hkrati tarnajo da pravna država ne deluje. Seveda, saj inštitucije, sodstvo, tožilstvo in policija samo sebe nadzorujejo in ocenjujejo. Nikjer nisem zasledil, da je državni tožilec za gornje primere po službeni dolžnosti začel postopek preverbe suma storitve kaznivega dejanja? Ne razumem in ne morem pozabiti ravnanja Tožilstva ob pojavu takih primerov. V Nemčiji skrbijo za plačila prispevkov zaposlenih saj njihov zakon med drugim pravi:« Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let....... Pri nas pa so podjetja, tudi državna, ko so zašla v finančne težave, imela zakonito pravico zadržati pokojninske privilegije zase, da, ko so v težavah, smejo kar po zakonu zadržati zaslužene prispevke za pokojnine svojih zaposlenih, niso dolžni svojim zaposlenim niti povedati o njihovem »prikritem prisilnem kreditu« ter so svojim delavcem lagali in goljufali, njih in državo, saj so na plačilnih listah mnogi delodajalci prikazovali, da so prispevki. Poznan je primer Steklarne Rogaške, ko so tožilci prizadetim zaposlenim zavrnili pregon kaznivega dejanja goljufanja in oškodovanja zaposlenih in države, češ da zaposlenemu pripada samo neto plača, plačilo prispevkov pa je lahko le darilo. Komu je to sprejemljivo? Vse je tiho!Pa to ni edini primer oškodovanja državljanov. Vendar tudi pri tako nezaslišanem ravnanju tožilcev ni bila sprožena revizija primera, kar je kaže na veliko neodgovornost in nedotakljivost tožilstva. Kako je mogoče, da ni nobenega odziva, ne poslancev oziroma strank, ne sindikatov, celo ne večine medijev, na javna pisma o problem goljufanja zaposlenih, o neplačevanja pokojninskih prispevkov ter o reagiranju tožilstva? Častna izjema je Dnevnik, ki je objavljal moja vprašanja in odgovore Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega tožilstva. Zelo žalostna je kultura in odgovornost za skupno dobro, ko ni bilo nobenega odziva celo na pismi vrhovnega državnega tožilstva in ministrice za pravosodje, kjer piše: »Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič namreč pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča vrhovno državno tožilstvo.« Oboje je bilo objavljeno v Dnevniku…. Mar ni nikogar sram? https://www.dnevnik.si/1042931609/mnenja/odprta-stran/mar-je-brezbriznost-nasa-vrednota
Dec 24, 2021
0
ALI SMO VSI ENAKI PRED ZAKONOM? Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Zakaj Sodni Svet potem ne obravnava, ali mu nihče ne predlaga, da je tudi izjava predsednika Vrhovnega sodišča, Damjana Florjančiča: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira«? Damjan Janković je v tem kontekstu tako lahko izkoristil zakon in uspel izbrisati 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo. Damjan Janković je v TV Dnevniku, 6. septembra, na nacionalni RTV glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov evrov dolga Jankovićevi družini, povedal :»Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza«. V TV Dnevniku, je bilo povedano, da je bila zaradi takšne odločitve sodišča v Državnem zboru okrogla miza »Temelji pravne države«, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je tedaj dejala: »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi in dajemo predloge in pobude za spremembe«. Povedala je tudi, da na Ministrstvu za pravosodje razmišljajo, da bo ta zakon spremenjen. Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala; »Tisti, ki izvaja zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, menda dolžan ukrepati«. To pa je nasprotno mnenje, kot je mnenje predsednika sodišča, ki tega ne vidi. Ali ni stališče predsednika Vrhovnega sodišča tisto, ki lahko dopušča, da nismo pred zakonom vsi enaki, saj ta sodba dokazuje, da so dolžniki privilegirani na škodo upnikov na podlagi zakona, kjer je anomalija vendar očitna, saj je zato bila v DS RS sklicana okrogla miza »Temelji pravne države«, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ali ni tudi sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek oz. tudi ministrica Andreja Katič? Ali ni to odprto vprašanje in problem pravosodja ob izjavi predsednika Vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča, ki bi ga moral obravnavati Sodni svet? Ta odgovor je in bo usoden za delovanje pravne države, kar zanima državljane! Franc Mihič, Ribnica 2019.09.23