Razkrivamo še eno bančno prevaro, kjer je denar nekdanjih slovenskih in tujih (avstrijskih, hrvaških in ruskih) bank izginil na lepe oči. Leta 2020 je avtor tega članka v septembru 2020 še kot novinar Nova24tv razkril, da je v projektu Šumi v Ljubljani neznano kam izginilo na lepe oči vsaj 38 milijonov evrov. A že takrat je vedel, da ta številka ni dokončna. Pred dnevi je MMC RTV Slovenija poročal o težavah pri zaključevanju gradnje projekta Šumi, kjer so tudi zapisali vrednost projekta 61 milijonov evrov. A je na uradni strani gradbenega izvajalca projekta Šumi CGP zapisano, da je investicija vredna 35 milijonov evrov. Sedaj vam razkrivamo vse umazane podrobnosti gradnje projekta Šumi. Že v letih 2007-2010 sta se za gradnjo projekta zanimali francoski in avstrijski investitorji. Francozi (le ti so sodelovali pri projektu letališča v Zagrebu) so odstopili, ko je v pisarni sedaj pokojnega direktorja KD Group Matjaža Gantarja ljubljanski župan Zoran Janković zahteval provizijo. Avstrijci, ki so bili zainterisirani za projekt Stožic in obnovo hotela Bellevue so odstopili, ko se je hipoteka danes na jutri na zemljišču Šumija dvignila iz 20 na 60 milijonov evrov. Oba projekta pa je kasneje dobil Jankovićev poslovni partner Izet Rastoder, s katerim sta se v preteklosti "skregala", a sta svoja nesoglasja po naših podatkih sedaj odpravila.  V aprilski izdaji revije Eko dežela smo opazili podatek, da je imelo podjetje Šumijev kvart v letu 2020 ob nič zaposlenih dodano vrednost na zaposlenega več kot 40 milijonov evrov minusa. V treh letih od 2019-2021 pa so skupno ustvarili skoraj 190 milijonov evrov minusa na dodani vrednosti na zaposlenga ob številu nič zaposlenih. Tukaj še lahko dodate kratkoročne in dolgoročne obveznosti in negativni denarni tok in številka naraste na vsaj 400 milijonov evrov, ki so izginili na lepe oči na škodo komitentov in varčevalcev omenjenih bank. Gre za isti modus operandi kot se je zgodil v 800 milijonski bančni prevari Petram resort v Savudriji in 102-milijonski prevari Cavae Romane v Istri. Takih projektov se je v Sloveniji in Istri zgodilo na stotine. Vprašajte se lahko, kdo je tu nor?!! Španski najemniki hotelskega dela Šumi pa bi morali ob vseh teh številkah in zapletih se slovenskim strokovnjakom vzporednega mehanizma za turistične posle se lepo zahvaliti za sodelovanje. Nič, še ena "uspešna" poslovna zgodba iz poslovnega kroga ljudi blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.

Spletni portal nacionalne RTV Slovenije je dne enajstega junija 2022 objavil novico z naslovom Zamude pri gradnji Šumija: prvi stanovalci bodo vseljeni jeseni, odprtje hotela se odmika v pomlad o težavah pri projektu gradnje projekta Šumi v Ljubljani.

V članku pojasnjujejo, da se bodo prvi stanovalci v poslovni-stanovanjski objekt Šumi v Ljubljani vselili že v jeseni, hotelski del pa se bo odprl šele naslednje leto. V Šumijevem kvartu (del skupine KD Group) so potrdili, da v luči trenutnih razmer na trgu materialov in surovin prihaja do določenih podražitev, a dodali, da to bistveno ne presega predvidenih finančnih okvirov. Projekt je bil sicer ocenjen na okoli 61 milijonov evrov so poročali na MMC RTV Slovenija.

A projekt Šumi ima že bogato zgodovino. Stanovanjski del projekta bodo tržili s pomočjo podjetja Šumijev kvart v lasti KD Group, medtem ko je lastnica hotelskega dela postala družba Brtprule, letos preoblikovana v družbo Hotel Šumi. Le ti so dali hotelski del v upravljanje 31. največji hotelski verigi na svetu, španskemu podjetju Barcelo Hotel Group. V hotelu bo 151 sob z znamko Occidental Hotels & Resort in bo predvidoma štirizvezdnični poslovni hotel.

Vendar se za lepemi besedami skriva še en umazan gradbeni projekt v nastajanju v Sloveniji. Takšnih je bilo v Sloveniji izvedenih na stotine v zadnjih dvajsetih letih!

Prva laž, s katero so ekipo MMC RTV Slovenija prenesli naokrog je cena projekta. Vehementno so zatrdili, da je cena projekta 61 milijonov evrov, a na spletni strani gradbenega izvajalca, CGP v lasti razvpitega poslovneža Darija Južne ( se še spominjate našega članka Dosje Petrol: Kako je slovenska-balkanska kamarila vzporednega mehanizma zavladala v poslih z nafto in plinom na Balkanu!!! )  lepo piše, da je vrednost investicije 35 milijonov evrov! Ta podatek se je večkrat v preteklosti pojavil v slovenskih medijih.

Na levi strani novica MMC RTV Slovenija, kjer piše, da je projekt Šumi vreden 61 milijonov evrov. Na desni strani podatek gradbinca CGP v lasti Darija Južne. Le ti so zapisali, da je projekt Šumi vreden 35 milijonov evrov. Enako kot so poročali slovenski mediji v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija in CGP)

Francoski in avstrijski investitorji prvi ugotovili, da gre za še bančno balkansko prevaro! Že na začetku projekta Šumi so pridelali 60 milijonov evrov minusa!

Čas je, da ponovno predstavimo zgodbo Šumija z nekaj novimi informacijami. Avtor tega članka je še kot novinar Nova24tv v članku z naslovom [Ekskluzivno] Razkrivamo, kako je v projektu Šumi izginilo več kot 38 milijonov evrov in kako so se francoski investitorji umaknili, ko je Janković v svoji pisarni zahteval provizijo! z dne šestnajstega septembra 2020 dokazal z dokumenti vso spornost projekta. A takrat še ni razkril vseh informacij, saj je razkril le del vsote, ki je izginila na lepe oči neznano kam izginilo na stotine milijonov evrov.

V članku na MMC RTV Slovenija med drugim piše, da so v preteklosti imeli težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj in iskanjem investitorjev. A spet se je zgodil klasičen bančni modus operandi v večinski režiji slovenskih bank ter še nekaj tujih bank iz Hrvaške, Avstrije in Rusije. V zgoraj omenjenem članku iz Nova24tv smo razkrili, da je ljubljanski župan Zoran Janković zahteval od francoskih investitorjev določeno provizijo.

Ja, res ga je avtor članka malce naokrog prenesel, saj se to res ni zgodilo v prostorih ljubljanskega Magistrata, ampak v pisarni pokojnega Matjaža Gantarja v poslovni stavbi KD Group. Janković se je sam od sebe pojavil tam in zahteval svoje procente, a so ga Francozi in Gantar po hitrem postopku odslovili iz pisarne. Francoski investitorji so hitro videli, da gre za še eno balkansko bančno prevaro. Svoj kapital pa so raje usmerili v Zagreb (letališče v Zagrebu).

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Svojo srečo so poskusili pri projektu Šumi avstrijski investitorji, poznani ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću iz zgodb Stožic in ljubljanskega hotela Bellevue. Oba projekta sta kasneje pristala v rokah kralja banan Izeta Rastoderja z veliko umazanimi triki s strani poslovnega kroga dolgoletnega ljubljanskega župana. Avstrijski investitorji pa se že dlje časa pripravljajo, da obremenjujoče dokumente za ljubljanskega župana predstavijo slovenski javnosti. Knjiga o Jankovićevih nečednostih pa se piše sama od sebe.

Kaj se je dejansko zgodilo v primeru projekta Šumi? Avstrijski investitorji so bili pripravljeni prevzeti vsa finančna bremena projekta Šumi. Dogovorjeni so bili, da se en ponedeljek dobijo v pisarni dežurnega notarja Jankovičevih poslov, razvpitega notarja Mira Košaka. To se je dogajalo v letu 2010. Finančna bremena posla so znašala 20 milijonov evrov. Glej ga zlomka, na omenjene hipoteke so banke dale še 40 milijonov evrov dodatnih kreditov in že v štartu projekta ustvarile 60 milijonov evrov minusa. To so izvedeli Avstrijci  že v ponedeljek in se slovenskim predstavnikom zahvalili za sodelovanje.

Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete

Kako smo dokazali, da je v projektu Šumi izginilo vsaj 38 milijonov evrov!

V slovenski javnosti se je v preteklosti občasno poročalo, kdaj se bo projekt Šumi pričel. Zakaj je trajalo do leta 2018, da se je gradnja sploh pričela. Odgovor je enostaven, saj so morali v KD Group s pomočjo bank korak za korakom odpisati slabe kredite v višini 60 milijonov evrov. Za vse te navedbe hranimo v uredništvu dokumentacijo, da vse to drži.

Ključno vlogo v nadaljevanju pri tem poslu odigrala podjetji Šumijev kvart v lasti KD Group in ustanovljena družba za hotelski del Šumija Brtprule. Le ta se je dne osemnajsetega februarja 2022 preimenovala iz Brtprule v Hotel Šumi, projekta družba d.o.o. oz. Hotel Šumi. Zastopnik podjetja je bil do dne prvega januarja 2022 Sandi Jeram. Tega dne je iz projekta izstopil in sta postala zastopnika podjetja Andraž Muhič in Andraž Koren, oba navedena kot direktorja podjetja.

Družba KD Group je nosilec petintrideset milijonov evrov vrednega projekta Šumijev kvart. A zanimivo je videti, kako so se podeljevali kredite na vknjižene hipoteke. Projekt Šumijev kvart  je pričel s svojo izvedbo leta 2009, ko je KD Group dobil prvi kredit v vrednosti 5,8 milijona evrov od Sberbank. Sberbank pa je po zapisu iz zemljiške knjige vpisala na svojo zavarovalniško terjatev na parcelo 955/09 z dne 16. oktobra 2009.

Zapadlost glavnice bi naj zapadla po zadnjem obroku 30. septembra 2019, z možnostjo odpoklica kredita in zaznamuje neposredno izvršljivost notarskega zapisa. Dne triindvajsetega decembra 2012 so nov kredit podelili pri zagrebški KBS Banka d.d v vrednosti dvanajst milijonov in petsto tisoč evrov. Zavarovanje denarne terjatve so znova overili pri Košaku na št. 3016/10 istega dne.

Sledil je petletni mrk, ko so na sceno stopile slovenske banke NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka. Dne trinajstega januarja 2017 so v KD Group dobili večinska finančna sredstva za izvedbo projekta.

Po podatkih iz zemljiške knjige iz dne tridesetega avgusta 2018 so bili najbolj radodarni v Abanki, kjer so KD Group podelili 20.897.104,04 evrov. Največja banka v državi, NLB je podelila 9.775.288,20 evrov, NKBM 6.500.000,00 evrov in Gorenjska banka z 4.500.000,00 evrov. Vse štiri banke so dale datum zapadlosti terjatev 12. januar 2024.

Skupni seštevek vseh kreditov vseh bank je 59.972.392,24 evrov. Zato se slovenski davkoplačevalci vprašajte, če je vrednost celotnega projekta vredna 35 milijonov evrov, kam je izginilo malce manj kot 25 milijonov evrov kreditov, ki jih je dobila KD Group. Pravo vprašanje za Banko Slovenije, NPU in slovensko pravosodje. (ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)

Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete

Brtprule je podjetje z izrednim tveganjem poslovanja, a kljub temu so dobili vsaj 13 milijonov kredita od NKBM!

Zgodba s podeljenimi krediti še ni končana. Kot smo razkrili, bi naj bili skupni lastniki podjetja Brtprule preko povezanih štirih malteških podjetij po poročanju Financ Sandi Jeram, Gašper Koren, Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Uradni podatki dokazujejo samo vlogo Sandija Jerama v vlogi prokurista podjetja in njegov polovični delež v malteški družbi H16 d.o.o. Kdo so še preostali lastniki, nam javni podatki ne razkrivajo. Preostala trojica pa bi naj bila skrita v ostalih treh družbah. Vendar so nam naši žvižgači Jankovičeve družine razkrili, da vso politiko nadzoruje prav Zoran Janković. S svojo aktivno vlogo pa je omogočil ugodne kredite Brtprule iz strani NKBM, kar razkriva sledeči javno dostopni dokument.

Vendar podatki iz izpisa iz zemljiške knjige dne dvanajstega junija 2020 kažejo, da so v podjetju Brtprule dne triindvajsetega aprila 2019 iz strani NKBM dobili 9.050.000,00 evrov. Vendar se je terjatev dne dvanajstega septembra 2019 že povečala na 25 milijonov evrov. Tudi ta posel se je overil pri notarju Miru Košaku. A novo dokončno presenečenje sledi v nadaljevanju.

 Javni podatki kažejo, da je ocena poslovanja podjetje Brtprule in sposobnost vračanja kreditov ocenjena z oceno dva. To pomeni, da gre za podjetje z izrednim tveganjem poslovanja. Vse štiri malteške družbe so imele dne 22. julija 2020 skupaj 13.433.414,00 evrov terjatev. Kot je sklenilo ljubljansko okrožno sodišče s podpisano višjo sodniško pomočnico Marjeto Lasan, so vse štiri družbe dobile povečani čas za pribitek, s skrajnim rokom zapadlosti terjatve dne 10. julija 2030. Ob tem lahko upnik terjatve, z vsemi pripadki, morebitnimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi ter stroški, ki bi jih upnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve gre v korist NKBM piše v sklepu okrožnega sodišča v Ljubljani.

Prištejte še zraven vrednost 59.972.392,24 evrov kreditov od KD Group. Skupaj so po javno dostopnih podatkih ključni družbi v projektu vrednih 35 milijonov evrov dobili 73.405.806,24 evrov. Kam je izginila razlika 38.405.806,24 evrov, prepuščamo vam. ( ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)

Na 73. mestu lahko vidite rezultate podjetja Šumijev kvart za leto 2020. (Posnetek zaslona- Eko dežela april 2022)

To še ni vse! Šumijev kvart je pridelal v letih 2019-2021 pri postavki dodana vrednost na zaposlenega skoraj 190 milijonov evrov minusa! Vse skupaj je izginilo skoraj 400 milijonov evrov na lepe oči!

Pred nekaj tedni smo naključno v roke dobili aprilsko izdajo revije Eko dežela. Celotni sklop aprilske izdaje revije so namenili tematiki gradbeništva. Med drugim so tudi predstavili TOP 100 družb v dejavnosti gradbeništvo in industrija gradbenega materiala v letu 2020 po prihodkih.

Pri tem so upoštevali naslednje parametre. To so gradbeništvo, pridobivanje kamna, gramoza,peska in gline, proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline, proizvodnja cementa, apna, mavca, betonskih izdelkov za gradbeništvo, izdelkov iz vlaknenega cementa, drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca in obdelava naravnega kamna.

Pri tem so še izpostavili pri družbah celotne prihodke, čisti poslovni izid, čista donosnost kapitala, realizirana dodana vrednost na zaposlenega in povprečno število zaposlenih.

Na prvem mestu se je v letu 2020 znašla družba CGP v lasti Darija Južne. Prikazanih so imeli za 153.111.147 evrov celoletnih prihodkov. Čisti poslovni izid je bil 13.808.498 evrov. Čisto donosnost kapitala so imeli 19,98 odstotkov plusa. Realizirano dodano vrednost na zaposlenega so imeli 69.785 evrov. Povprečno število zaposlenih pa okrog 535.

Na 73. mestu se na lestvici pojavi podjetje Šumijev kvart. Le ti so imeli za 10.041.341 evrov celoletnih prihodkov. Negativni poslovni izid so imeli 330.116,00 evrov. Negativna donosnost na kapital je bila 6,35 odstotkov. Realizirana dodana vrednost na zaposlenega je bila  MINUS 41.394.823 evrov in imeli NIČ zaposlenih!

Zaradi teh podatkov smo malce iskali podatke o podjetju Šumijev kvart na svetovnem spletu. Predstavimo vam le nekaj ključnih številk v obdobju 2019-2021.

V letu 2019 so imeli negativni čisti poslovi izid v višini 242.412,33 evrov. Kratkoročne obveznosti so imeli 5.918.943,19 evrov, dolgoročne pa  17.305.387,88 evrov. Ob tem so imeli prikazanih 28.084.018,00 evrov sredstev. Pretok denarnega toka (EBITDA) je bil  296.320,94 evrov minusa. Dodano vrednost so imeli 6.388.116,56 evrov minusa in na zaposlenega kar  25.552.466,24 evrov minusa. 

Finančni podatki podjetja Šumijev kvart. V treh letih so brez zaposlenih pridelali na dodani vrednosti na zaposlenega v obdobju 2019-2021 minus 186.293.267,49 evrov. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)

V letu 2021 so imeli negativni čisti poslovni izid v višini 777.088,50 evrov. Kratkoročne obveznosti 23.000.673,26 evrov, dolgoročne pa 29.960.547,17 evrov. Pretok denarnega toka je bil 430.769,09 evrov v minusu. Dodano vrednost so imeli 14.681.517,40 evrov minusa in na zaposlenega kar  122.345.978,33 evrov minusa!

V primeru, da skupaj seštejete le vse tri seštevke vsot dodane vrednosti na zaposlenega lahko opazite, da so samo tukaj v obdobju 2019-2021 ustvarili za 189.293.267,49 evrov minusa. Dodajte samo še kredite iz prve zgodbe razkrite v spletnem mediju Nova24tv plus začetno 60 milijonsko hipoteko pridete do številke 284.293.267,49 evrov. Vzamimo še skupaj seštevek kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v višini 113.277.511,64 evrov in prišteješ zgornjo številko pridemo do številke 397.570.779,13 evrov. Kako je možno, da je v projektu vrednem 35 oz. po MMC RTV Slovenija 61 milijonov evrov so imeli stroškov skoraj za 400 milijonov evrov!

Znana španska hotelska veriga bi morala ob teh podatkih takoj prekiniti sodelovanje in se zahvaliti turističnim strokovnjakom vzporednega mehanizma za sodelovanje.

Pred dnevi smo razkrili podobno zgodbo v Savudriji v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji, kjer so na zemljiščih propadlega Imosa in s pomočjo stečanjega upravitelja Leona Benigarja Tosića (daljni oz. bližnji sorodnik Dragana Tosića) izvedli prevaro v višini 800 milijonov evrov. O tem smo tudi pisali v članku z naslovom DOSJE PETRAM RESORT SAVUDRIJA: Svoboda, mi plešemo za 800 milijonov evrov v prevari Miodraga Kostića! objavljen dne 9. junija 2022. Enak primer prevare podeljevanje kreditov na zemljišča je avtor tega članka razkril v primeru podelitev 102 milijonov evrov kreditov na zemljišče v Iskri v lasti podjetja Cavae Romana lastnika Jožeta Godca, nekdanjega dolgoletnega sodelavca večinskega lastnika sistema Iskre Dušana Šešoka. A o tej zgodbi ni poročal noben izmed preostalih 2500+ medijev v državi. Umazano bančno prevaro je avtor razkril v članku z naslovom [Ekskluzivno] Bančni kriminal vreden 102 milijona evrov! Kako sta Dušan Šešok in Jože Godec s pomočjo slovenskih bank preko hrvaškega podjetja Cavea Romanae olastninila Iskro! objavljen dne 25. septembra 2020 v spletnem mediju Nova24tv.

Enako je na denar na lepe oči izginil tudi v primeru Cavae Romane v Istri v režiji Jožeta Godca in večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji v režiji Miodraga Kostića. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Prava.si)

Vsi našteti projekti Šumi, Petram Resort v Savudriji, Cavae Romane v Istri so le eni izmed stotin podobnih projektov gradbenih projektov v Sloveniji, v Istri in Balkanu. Pri tem poslu vedno sodelujejo iste banke na območju Balkanu, saj le poskrbijo za izginotje stotin milijonov evrov njihovih varčevalcev in komitentov. Kdo je tu nor!!!

Profesionalni novinarji Slovenije in Balkana, veselo na delo!!!

Luka Perš