Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na povečan pritisk na lekarne in strokovne lekarniške delavce ter hudo pomanjkanje strokovnega kadra v javnih in bolnišničnih lekarnah. »Pozivamo Ministrstvo za zdravje, da lekarniška dejavnost nujno potrebuje dodaten kader. Hkrati si želimo, da bi bilo naše delo ustrezno ovrednoteno, saj farmacevti zaradi povečanih obremenitev odhajajo na druga delovna mesta,« je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Lekarne in magistri farmacije so neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu. Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami, kar je pogosto posledica nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev in dejstva, da mnogi pacienti niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva. »Naročanje receptov na daljavo ima za posledico mnoge napake v predpisu receptov. Magister farmacije porabi veliko časa, da težave razreši, ob tem pa si zelo prizadeva, da pri pacientu ohrani zaupanje v zdravstvo in zdravila,« je poudarila Darja Potočnik Benčič.
V zadnjih letih je naraslo število izdanih receptov, ob tem pa se je nabor storitev ob izdaji zdravil podvojil. Kot pravijo na LZS, se kader v tem času ni bistveno povečal, zgoraj naštete napake pa terjajo veliko njihovega časa. Koncesionarka v Lekarni Tolmin Martina Klanjšček, ki v lekarni dela že skoraj pol stoletja, pravi, da je sistem vrednotenja v lekarniški dejavnosti kljub temu v vseh teh letih ostal enak in velja še danes. »Svetujemo o pravilni rabi zdravil, o možnih neželenih učinkih, preverjamo interakcije med zdravili, komuniciramo z zdravniki, pripravljamo osebne kartice zdravil, kjer upoštevamo tudi vpliv prehranskih dopolnil, naš čas pa ni nikjer ovrednoten,« je opozorila Martina Klanjšček. Slednja je še izpostavila, da so bili v zadnjih letih precej obremenjeni tudi z obnovljivimi recepti, ki jih mnogi pacienti ne obvladajo, z obveznim spremljanjem sledljivosti zdravil in odjavljanjem vsake škatlice zdravil ter zapletenim načinom izdaje medicinskih pripomočkov.
Po oceni specializantke klinične farmacije in zaposlene v Gorenjskih lekarnah Patricije Dolinar se je njihova obremenitev povečala v času epidemije koronavirusa. V lekarne dnevno prihajajo pacienti, ki imajo že dlje časa trajajoče simptome in jih morajo napotiti k zdravniku. »V veliko primerih se tudi soočamo z napakami pri pisanju recepta, to pa zahteva dodaten čas in komunikacijo z zdravnikom,« je opozorila Patricija Dolinar.
Vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah Katja Turnšek Sambolić v izogib napačnim receptom svetuje, da bi bili farmacevti lahko pristojni za urejanje terapij kroničnih bolnikov. »Pristojnost magistra farmacije, da lahko terapijo kroničnega bolnika podaljšuje po svoji strokovni presoji, bi zelo pomagala pri učinkovitem zdravljenju, našim pacientom pa olajšala pravočasni dostop do zdravil in hkrati razbremenila ambulante družinske medicine,« je poudarila Katja Turnšek Sambolić. Magistri farmacije so z opravljenim strokovnim izpitom usposobljeni za izdajo zdravil in skrbijo za varno ter pravilno rabo le-teh. S tem bi se izognili podvojenim receptom, prepogostim dvigom in pretiranemu kopičenju zdravil. »V lekarniški dejavnosti si želimo aktivneje pomagati pri razreševanju stisk pacientov. To lahko zagotovimo samo z ustreznimi in kompetentnimi kadri,« je še dodala Darja Potočnik Benčič.
Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na hudo pomanjkanje strokovnega kadra in povečan pritisk na lekarne. (Foto Žak Krebs)
Tudi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek je opozorila na pomanjkanje kadra že v času epidemije. Zaradi tega so morali občasno skrajševati delovni čas nekaterih lekarn na posameznih območjih. Opaža, da se situacija po epidemiji ni umirila in pritisk na lekarne ostaja. »Zaposleni so zaradi naraščajočih psihofizičnih obremenitev pod vse večjim stresom in izčrpani. V lekarnah moramo opravljati dežurstva in nadomeščanja v drugih krajih, kar je za mnoge zelo obremenjujoče To dokazuje tudi vedno več bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Primorani smo bili skrajšati delovni čas nekaterih lekarn, nekatere so krajši čas tudi zaprte,« je opozorila Lilijana Grosek.
Farmacevti in Lekarniška zbornica Slovenije zato Ministrstvu za zdravje predlagajo naslednje ukrepe:
-sprejetje normativov in zaposlitev vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije,
-zaposlitev dodatnih specialistov v lekarniški dejavnosti in ureditev financiranja specializacij,
-opredelitev vseh storitev, njihova umestitev v zdravstveni sistem in zagotovitev financiranja, saj mnogo teh sedaj izvajajo brezplačno,
-uvajanje nove storitve za reševanje stisk pacientov in lekarniških farmacevtov pri razreševanju težav zaradi napak na elektronskih receptih (na primer podaljševanje terapije za kronične bolnike v skladu s strokovno presojo magistrov farmacije, kar v mnogih evropskih državah že poznajo),
-uvajanje dodatnih storitev za varno uporabo zdravil, ki hkrati razbremenijo druge zdravstvene delavce:
-pregled uporabe zdravil,
-osebna kartica zdravil,
-brezšivna skrb,
-pomoč pri uvajanju nove terapije,
-povečati obseg storitev kliničnih farmacevtov,
-po vzoru naprednih držav EU uvesti storitve, ki pripomorejo k javnemu zdravju (cepljenje v lekarnah, promocija zdravja in testiranja),
-uvajanje novih kompetenc za boljšo dostopnost in varno zdravljenje,
V nasprotnem primeru bodo lekarne primorane k skrajševanju odpiralnih časov in zapiranju manjših lekarn, stiske pacientov pa bodo ostajale.
V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Luka Perš
