Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes bo najverjetnje vložil kandidaturo za predsednika Šahovske zveze Slovenije (ŠZS). Malce za osvežitev spomina. Nekdanji predsednik ŠZS in sedanji evropski poslanec z vrst Socialnih demokratov Milan Brglez pa je predsednik zveze ŠZS postal na način, da so morali delegati podpreti njegovo kandidaturo v zameno za sponzorski denar Slovenskih železnic. Z Brglezovo izvolitvijo so Slovenske železnice zvezi nakazale za skoraj 200 tisoč evrov vašega davkoplačevalskega denarja. Na ŠZS sta že dlje časa najbolj vplivna odvetnik, sveži nadzornik v Luki Koper in nekdanji minister in generalni sekretar v Drnovškovih vladah Mirko Bandelj in častni predsednik ŠZS, predsednik upravnega odbora KD Group Milan Kneževič. Bandelj pa je bil celo kot generalni sekretar vlade v letu 2002 tudi predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic.

V preteklosti so slovenski mediji poročali že poročali o Šahovski zvezi Slovenije. Intenzivneje v preteklosti predvsem mediji Demokracija, Nova24tv, Siol in Požareport, v času lanske predvolilne kampanje za predsednika države pa tudi osrednji slovenski mediji. Predvsem zaradi takratnega predsedniškega kandidata dveh koalicijskih strank (SD in Gibanje Svoboda), evropskega poslanca in predsednika ŠZS Milana Brgleza.

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Siol.

V oktobru 2022 se je izkazalo le to, kar so nekateri mediji o Milanu Brglezu in sponzorski pogodbi v višini 200 tisoč evrov s strani Slovenskih železnic pisali v preteklosti. Zvezo pa je po odstopu Milana Brgleza prevzela začasno podpredsednica ŠZS Darja Kapš.

Črno na belem so se izkazale besede Brgleza za zavajajoče, ko je RTV Slovenija objavila članek z naslovom 200.000 evrov za Šahovsko zvezo, ki ji je predsedoval Milan Brglez. Kaj piše v dokumentih? Brglez pa je ves čas trdil, da njegova izvolitev ni bila pogojena z dejstvom za izvolitev za predsednika ŠZS, da bodo Slovenske železnice prispevale sponzorski denar za delovanje zveze. V omenjenem članku se lepo vidi, da je evropski poslanec Milan Brglez zavajal ali pa doživel na soočenju "memento izgubo spomina."

Posnetek zaslona-RTV Slovenija.

V mandatu Milana Brgleza pa je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes postal tudi podpredsednik upravnega odbora ŠZS. Poleg njega so bili v odboru še Darja Kapš, Marko Coklin, Gojko Mušič, Adrijan Rožič, Borut Simonič, Božo Štucl, dr. Boris Žitnik, Luka Lenič in Mirko Bandelj.

Milan Kneževič, Dušan Mes in Mirko Bandelj. (Foto: Posnetek zaslona- KD finančna družba, Slovenske železnica, Nova24tv, STA)

Ali bo Dušan Mes postal predsednik Šahovske zveze Slovenije, ker dvojec Mirko Bandelj in Milan Kneževič ne najdeta drugega ustreznega kandidata?! Gre za morebiti za nagrado, ker so Slovenske železnice častile 200 tisoč evrov ŠZS?!

Po informacijah naših šahovskih žvižgačev, sta Mirko Bandelj in častni predsednik ŠZS Milan Kneževič osrednja pobudnika, da mora Dušan Mes kandidirati za predsednika ŠZS. Govori se tudi, da ne najdejo drugega ustreznega kandidata in je v kandidaturo za predsednika ŠZS Mes dobesedno prisiljen. Kneževiču pa se tudi več ne ljubi ukvarjati z dogajanjem v ŠZS, a si želi, da bi Mes postal predsednik ŠZS in nadaljeval s kontinuitéto dela svojih predhodnikov. Se pravi Kneževiča in Brgleza. Enako na kandidaturo Mesa za presednika ŠZS zelo vpliva Mirko Bandelj. Rok za vloženo kandidaturo za predsednika ŠZS pa se izteče v ponedeljek, 20. februarja 2023. Izvedeli smo tudi, da bi se na tokratnih volitvah za mesto predsednika zveze spopadlo več kandidatov. Oba, Bandelj in Kneževič veljata za dolgoletna najbolj vplivna igralca v ŠZS.

Sedanje vodstvo Šahovske zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-ŠZS)

Prav Mirko Bandelj se je že večkrat v preteklosti pojavil kot eden najvplivnejših igralcev na ŠZS. O nekdanjem notranjem ministru in generalnem sekretarju v Drnovškovih vladah se je v preteklosti prelilo ogromno črnila. Pred kratkim pa se je spet z velikim metom vrnil na sceno kot novoimenovani nadzornik v Luki Koper. Omenja se, da je Bandelj tudi eden izmed pobudnikov, da mora Dušan Mes kandidirati za predsednika ŠZS. Bandelj pa je v letu 2002, ko je bil generalni sekretar Drnovškove/Ropove vlade bil tudi predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic. Na eraru pa smo opazili, da je za Slovenske železnice opravil v letu 2014 verjetno odvetniško storitev v višini malce nad dva tisoč evrov.

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Avtor članka je dne petega januarja 2021 še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Šahovsko zvezo Slovenije obvladujejo politiki, propadli politiki in finančniki leve politične scene. Že takrat se je razkrilo, da poleg Mirka Bandlja ima glavno besedo še Milan Kneževič, nekdanji dolgoletni predsednik ŠZS, sedaj v funkciji častnega predsednika ŠZS. O Milanu Kneževiču smo zapisali, da gre za dolgoletnega predsednika upravnega odbora KD Group.

Milan Kneževič zaseda sedaj mesto predsednika upravnega odbora KD Group. Na spletni strani med drugim piše, da se je Kneževič že leta 2005 upokojil, a kot kaže, ni zdržal brez tega, da ne bi imel vpliv v slovenskem poslovnem svetu. Tako je bil dolgoletni direktor Slovenske zadružne banke, danes veliko bolj znane Deželne banke Slovenije. Leta 2004 je Kneževiču uspelo, da je združil 60 hranilnih-kreditnih služb in Slovenske zadružne kreditne banke v enotno DBS. Šlo je za eno najbolj obsežnih akcij v slovenskem bančnem prostoru. Takrat je bila dvanajsta najmočnejša banka v Sloveniji. Kot so poročali v Dnevniku, je bila bilančna vsota banke okoli 100 milijard tolarjev. Svoj položaj je dolgo let nadzoroval kot predsednik nadzornega sveta KD Group oz. KD finančna družba d.d.. Gre za enega izmed najbolj vplivnih slovenskih nadzornikov, ki je sedel v marsikaterem nadzornem svetu. V večini nadzornih svetih je zasedal mesto predsednika in s tem ohranjal svoj vplivni položaj. Najbolj znani sta njegova položaj kot prvega nadzornika v KD Group in v Žitu.

Foto: Posnetek zaslona-KD finančna družba d.d.

Vloga Kneževiča je bila zelo pomembna v času, ko se je dogajal prevzem Pivovarne Laško s strani poslovnega kroga Boška Šrota. V ospredje je poslal svojega varovanca in ljubljenca Roberta Šego. Le-ta je bil eden ključnih veznih členov med Šrotom in slovenskimi bankami. Prav tukaj bi naj s svojimi posredovanji in močnimi poslovnimi vezami pomagal Kneževič. Gre za enega najbolj markantih likov na slovenski poslovni sceni.

V našem mediju pa smo v lanskem letu predstavili članek o aferi Šumi. To smo predstavili v članku z naslovom DOSJE ŠUMI: PREVARA V VIŠINI VSAJ 400 MILIJONOV EVROV! NA DODANi VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA IZGINILO SKORAJ 190 MILIJONOV EUR!!. Članek je bil objavljen 14. junija 2022. Po naših podatkih in pregledu finančnih podatkov je lahko v gradnji Šumija izpuhtelo vsaj 400 milijonov evrov. Mogoče res ni izpuhtelo 400, ampak je na zelo sumljiv način izpuhtelo vsaj 190 milijonov evrov. To vsaj dokazujejo javno objavljeni podatki na spletni strani Companywell. Za gradnjo projekta Šumi stoji podjetje Šumijev kvart v 100-odstotni lasti KD Group. Sami so predstavljali, da projekt stane 35 milijonov evrov. Avtor je spet kot novinar Nova24tv v članku z naslovom [Ekskluzivno] Razkrivamo, kako je v projektu Šumi izginilo več kot 38 milijonov evrov in kako so se francoski investitorji umaknili, ko je Janković v svoji pisarni zahteval provizijo! ugotovil, zakaj so za projekt vreden 35 milijonov evrov potrebovali od bank kredite v skupni višini 65 milijonov evrov. Jankovića pa so Francozi nagnali, ko je o tem govoril v pisarni s takratnim predsednikom upravnega odbora KD Group Matjažem Gantarjem.

Ob objavi podatkov sta se nam zastavili dve vprašanji. Kako so lahko v letu 2020 pridelali več kot 40 milijonov evrov izgube na postavki dodani vrednosti na zaposlenega, če je bila gradnja projekta Šumi 35 milijonov evrov. To smo opazili v reviji Eko dežela v članku z naslovom TOP 100 družb v dejavnosti gradbeništvo in industrija gradbenega materiala v letu 2020 po prihodkih.

V juniju 2022 so se pojavile informacije, da se bodo prvi prebivalci v Šumija preselili z zamikom. Na RTV Slovenija so tudi javno objavili podatek, da se je gradnja podražila na 65 milijonov evrov. Spet se nam je v glavi porodilo isto vprašanje. Kako je možno v letu 2021 na postavki dodani vrednosti zaposlenega ustvariti več kot 120 milijonov evrov minusa, če je bila vrednost gradnja projekta le 65 milijonov evrov?

Še več, na spletni strani E-bonitete pa lahko opazite, da so v letu 2020 in 2021 na omenjeni postavki prikazali v letu 2020 minus 1.344.164 evrov in v letu 2021 minus 3.393.850 evrov.

Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete, Companywall in Eko dežela.

Mogoče pa res drži misel "številke ne štimajo." A je zelo čudno, saj smo vse naše podatke črpali iz javno dostopnih baz. Veliko bolj je verjetno, da so kasneje spremenili podatke s pomočjo "kreativnega" računovodstva. Ena najbolj odgovornih oseb v projektu gradnje objekta Šumi je definitivno Milan Kneževič. Nič, izpeljal je še eno odlično šahovsko partijo v poslu.

Luka Perš