Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
FOVŠERIJA, MAŠČEVANJE ALI KAJ DRUGEGA? KAJ JE V OZADJU TOŽBE LUKE KOPER PROTI NADZORNIKOM iz obdobja 2005-2009? OBALA!!!
Ob koncu članka si lahko preberete celotno izjavo nekdanjih nadzornikov Luke Kopra iz obdobja 2005-2009. Nič, akterji grobarjev slovenskega pomorstva so še enkrat pokazala svojo gospodarsko politično moč, ki jo prezentirajo s pomočjo ugrabljenega VS
prava .
Slovenija

Sobota, 17. Februar 2024 ob 12:26

Odpri galerijo

Splošna plovba Portorož, odvetnik Janez Starman, Bruno Korelič, Miodrag Đorđevič in Gorazd Hočevar. (Foto: Posnetek zaslona- Google, Odvetniška zbornica Slovenije, SD Twitter, Priimorske novice in Dnevnik)

V slovenskem javnem prostoru že dlje časa odmeva zgodba o nadzornikih v Luki Koper v obdobju 2005-2009. Le ti so bili pred kratkim obsojeni, da so odgovorni za povzročeno poslovno škodo v Luki Koper v višini več kot 16 milijonov evrov in to še je takratna uprava bila spoznana za krivo s temi naložbami. Po domače povedano so bili obsojeni za nekaj, kar upravi še sploh niso uspeli še dokazati. To naše sodstvo izgleda res OUT!

Gre za obdobje prve Janševe vlade, kjer se je po dolgoletnem vodenju Luke Koper umaknil Bruno Korelič. Po koncu Janševe vlade je sledila v letu 2009 bliskovita menjava, kjer je Roberta Časarja, tudi kandidata SDS na parlamentarnih volitvah 2008 zamenjal Gregor Veselko. Takrat so pričeli "tranzicijski medij" na 3 4 ZDAJ po še danes znanem scenariju čudežno poročati o zgrešenih investicijah takratne uprave in nadzornikov. Zadeva je prišla tako daleč, da se je več let nerazumno vlekla po obalnih sodiščih.

Poročevalec v zadevi koprski nadzorniki je bil nihče drug kot Miodrag Đorđevič, sedanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)

Kljub temu, da so nadzorniki tudi v ponovljenih postopkih dokazali svojo nedolžnost, jih je na koncu pokopala odločitev Višjega koprskega sodišča in obali zvestega Vrhovnega sodišča RS. Le ti so s svojo odločitvijo poskrbeli, da so dobesedno nadzorniki izgubili veliko pravnih možnosti, da bi sodno bitko dobili.

Zanimivo, poročevalec na Vrhovnem sodišču je bil v primeru koprskih nadzornikov nihče drug kot Miodrag Đorđević, sedanji predsednik VS RS. A vse kaže, da je pred mesecem dni v delu slovenske javnosti odprto pismo koprskih nadzornikov doseglo, da je senat Vrhovnega sodišča sedaj odločil, da se mora izvesti revizija dela, zakaj ni uprava pod vodstvom Gregorja Veselka nadaljevala investicijskega programa prejšnje uprave pod vodstvom Roberta Časarja.

Foto: Prava.si

Zakaj je Bruno Korelič zapustil Luko Koper?

V odprtem pismu so nekdanji nadzorniki opozorili na nekatere dejstva, ki jih že dlje časa opozarjamo v našem mediju. Podobno se je v večih javnih pismih na to temo odzval tudi nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranje denarja dr. Damjan Žugelj.

"Da bi akterji odvrnili pozornost od dejanskega stanja, so dne 19.7.2010 na prvostopenjsko instanco pri Okrožnem sodišču v Kopru vložili tožbo in nas po danes povsem in popolnoma jasnem, znanem in že videnem scenariju v celoti onemogočili, tudi da se slučajno ponovna vrnitev nas skrbno etikiranih na položaj več ne zgodi. Naš postopek pregona je bil in je do najmanjše podrobnosti identičen mnogim drugim postopkom državno-instucionalnega reketiranja gospodarstvenikov, podjetnikov in drugih zasebnikov. V celoti podprt z naročenim in plačanim javnim-medijskim linčem, kar se pa skrbno poizkuša zapakirati pod večno rivalstvo med levimi in desnimi. Vsa medijska, policijska in pravosodna gonja je za natančno nadzorovan, usmerjen in izveden konstrukt s strani znane odvetniške skupine z Obale. Že viden prepoznaven odtis te združbe z močnimi lovkami v sodstvu, ki je potekal in poteka po že prepoznanem, utečenem in večrakt v praksi izvedenem scenariju, ki posnema obnašanje jugoslovanske politične policije, čim več ljudi, čim dlje časa, v čim več postopkih," so zapisali v svojem javnem pismu nekdanji koprski nadzorniki.

Mogoče je pa sedaj tudi končno čas, da vam spoštovani državljani razložimo, zakaj je sploh šlo. V prvi Janševi vladi je odstopil s položaja predsednika uprave Bruno Korelič, nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper.

V to odločitev o odhodu s položaja predsednika uprave slovenskega največjega pristanišča prisilil oče Janeza Starmana, sedanjega predsednika Odvetniške zbornice Slovenije, nekdanjega glavnega kandidata SD na Obali. "Petnajst let ste bili pri koritu in ste si dovolj nakradli, sedaj smo na vrsti mi," piše v avtobigrafski knjigi Bruna Koreliča. To je Korelič napisal sam zase tale citat. Da se ve, kdo je glaven. Drugi razlog za odstop je bil ta, da avtokrat kot samodržec ni hotel sodelovati v kakršni koli več članski upravi. Nekateri drugi pa spet pravijo, da je bil skrajni čas za njegov odhod, saj je močno zaviral razvoj Luke Koper.

Nova uprava pod vodstvom Roberta Časarja je pričela z obširnimi investicijskimi programi. V svojem pismu nadzorniki tudi navajajo, da so vse odločitve uprave preverile tudi revizorske hiše iz t.i. skupine Big four. Isto je njihovo delo za pozitivno ovrednotila Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ARN). Leta 2010 ni imela pripomb na delo revizorja v zvezi z revidiranjem mednarodno razvejane družbe TTI.

"Sedaj, kot je tudi nam že znano, saj smo izkusili skozi lasten pregon, je, da je sodstvo in to konkretno na Obali povsem ušlo iz tirnic. Že dlje časa tako (namenoma?) ni sposobno zagotoviti samostojnega in lastnega odločanja. Višjega gospodarskega oddelka praktično nima in ohranja le dva člana v sestavi, ki sta edina, ki že vse to obdobje sodita. Tako nekatere sodbe na Obali pa že mejijo na obsurd. Hujše pa je dejstvo, da so nekateri Obalni »igralci« zlobirali imenovanje nekaterih Obalnih sodnikov in tako že od leta 2000 naprej, skoraj v celoti prevzeli in ugrabili Vrhovno sodišče RS. Tako je praktično splošno znano, da v Sloveniji, članici EU, že dlje časa nimamo več pravega večstopenjskega sodstva, saj je le-to kot kaže v celoti ugrabljeno s strani poznane manjše ozke skupine z Obale," so zapisali koprski nadzorniki v odprtem javnem pismu.

Znak podjetja Splošne plovbe Portorož. (Foto: Posnetek zaslona-Google)

Sprega akterjev Splošne Plovbe in Višjega sodišča v Kopru? Katere interese je zagovarjal koprski višji sodnik Gorazd Hočevar, takrat zet namestnika predsednika nadzornega odbore Splošne plovbe!

Višji koprski sodnik Gorazd Hočevar je zaposlen na gospodarskem civilnem oddelku. V tistem obdobju 2005-2009 je bil ZET namestnika predsnika nadzornega sveta Splošne plovbe, ki mu je takrat predsedoval Anton Kariž. V tem obdobju so potrjevali sporne nakupe ladij, ne za 16 milijonov, ampak za več 100 MILIJONOV EVROV! So potrjevali nakupe starejših ladij, po več kot dvojni ceni novih.

Višji koprski sodnik Gorazd Hočevar je zaposlen na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Kopru in je bil takrat tudi ZET namestnika predsednika nadzornega sveta podjetja Splošna plovba Portorož. (Foto: Posnetek zaslona-Primorske novice)

Nekateri od teh nakupov so že isti dan po prevzemu ladij bile vredne že skoraj nič! Zaradi prezaldoženosti je naš edini ladjar od leta 1956 ostal brez vseh šestindvajset ladij. Ve se, da so takratni nadzorniki Luke Koper dali zeleno luč za nakup Splošne plovbe. Sprašujemo se, če se je Gorazd Hočevar maščeval, ker so omenjeni nadzorniki poskrbeli, da je bila cena za 100 milijonov evrov višja????

Ali so bili pregrešeno nakupi ladij potrebni za poplačilo nastalih obveznosti???? Takratni nadzorniki Splošne plovbe so bili za svoje delo bogato nagrajeni. Oče Janeza Starmana pa je takrat lobiral pri finančnem ministru Andreju Bajuku, da se Splošna plovba proda takoimenovanim Nemcem iz Hamburga. Toliko o videzu poštenega sojenja na OBALI!

Verjetno je zaradi malce bolj ostrega javnega pisma nadzornikov sprejelo Vrhovno sodišče RS pod vodstvom vrhovne in nekdanje ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa, da se opravi revizija dela uprave Gregorja Veselka, ki je po mnenju nadzornikov nalašč projekte ustavila ali jih maksimalno zavirala.

Nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper je vedno rad svoj obraz posodil stranki Socialnih demokratov. (Foto: Twitter)

Ugrabitev Luke Koper s strani grobarjev slovenskega gospodarstva


Mi smo v našem mediju že se januarja 2022 zapisali, kako dobro se poznata nekdanji dolgoletni direktor Luke Koper Bruno Korelič in sedanji direktor edine državnE banke Sid banka Borutom Jamnikom.

Zdaj pa poglejmo malce v zgodovino. Nova Pahorjeva vlada je v prvem letu vladanja v septembru 2009 nastavila nove nadzornike v Luko Koper. To so postali Marko Simoneti,Bojan Brank,Jordan Kocjančič, Tomaž Može in Janez Požar. Upravo sta sestavljala Gregor Veselko in Tomaž Martin Jamnik, stric Boruta Jamnika in brat nekdanje dolgoletne izolske županje in poslanke SD Brede Pečan.

Med vrsticami v javnem pismu si lahko del vsebine interpretiramo, da sta Veselko in Jamnik sodelovala pri blokadi naložb začete s strani bivše uprave. Po naših zanesljivih informacijah po nedopustnih in nedovoljenih zunanjih navodil sta zaustavila in ovirala posle tudi na podjetju Sonce (naložbi) in kljub temu, da že petnajst let sije sonce, ni zaživelo. Zemljišča so bila kupljena zaledni terminal Beltinci v Prekmurju. Šele sedaj se je odprl nov kamionski terminal po petnajstih letih z nepojmoljivo zamudo. Narejen izhod avtoceste za Luko Koper še sedaj ni priključen. Gašpar Gašpar Mišič lahko sam pove, kakšne težave je imel pri poglobitvi Luke Koper. Prvi poizkus zaradi takoimevanih tehničnih težav mu sploh ni uspel. Blokada dokapitalizacije in izstop zalednega terminala Arad v Romuniji. Smisel investcij v slovaško podjetje za zaledne terminale in zaledno logistično družbo TTI si je zagarantirala stalne blagovne tekove iz zaledja 500 in več kilometrov. Kar pa se je potem povsem nerazumno zavrglo. Ravno tako nerazumno kot ostale naložbe. Če je to stvar favšarije in maščevanja bi bilo še to okej. Če je pa še kaj drugega, potem pa se moremo vprašati, kaj dela ta naša SOVA???!

Meji že na znanstveno fantastiko in presega škodo, ker Luka Koper ni zaživela s projektom TTI. Tako kot je slovaška konkurenčna družba Medtrans, kateri se je ENORMNO POVEČALA VREDNOST, ki je vstopila v čevlje nedelujočega TTI in pred nekaj leti bogato prodana Luki Koper konkurenčni družbi HHLA iz Hamburga. Sedaj pospešeno vozi kontejnerje namesto v Koper v Trsti in hrvaško Rijeko. Dragi influencerji, kaj ste storili?!

Namesto da bi le nadaljevala predhodna vlaganja prejšnje uprave, ki so Luko Koper dobesedno katalpultirale na prvo mesto med lukami v celotni regiji. Kdo jim je dal moč in usmeritve? Nadzorniki verjetno ne, ker se ne smejo vmešavati v delovanje delniške družbe, ki kotira v prvi kotaciji na borzi. Drugi pa se imajo še manj za vpletat.

Kot ste lahko razbrali tudi v javnem objavljenem pismu nadzornikov med vrsticami imamo spet opravka s Ankaranskim-Hrvatinskim hribom in grobarjem slovenskega pomorstva.


Janez Starman kot kandidat za župana Kopra leta 2011 s podporo strank SD, Zares, LDS in Oljke. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal 24 in Dnevnik)


Zakaj so to sploh storili štirje obalni predstavniki ljudstva? Ker jim je to naročil Bruno Korelič. O tem so v preteklosti pisali v Dnevniku, sam Bruno Korelič pa se je o tem pohvalil celo v svoji lastni biografiji. Toliko v vednost, predsednik Združenje NOB je sedaj nihče drug kot Marjan Križman in dolgoletni politični operativec SD na Obali in v državni politiki ter zelo zvest prijatelj Bruno Koreliča. Kam pa smo pršli, da se nek upokojenec vmešava v poslovanje družbe, ki kotira na borzi. Pri tem pa je še nagovarjal ljudi, da se naj vmešavajo v poslovanje družbe. Narobe svet!

V našem mediju smo o Gregorju Veselko že pisali predvsem v članku z naslovom Dosje ACTUAL IT: Obalni fantje izvedli državni udar! DVA MESECA SABOTIRALI DELOVANJE LUKE KOPER, TOVOR PA TOVORILI V TRST!!!

Foto: Prava.si.

Že takrat v letu 2012 je o povezavah med Bruno Koreličem, Bredo Pečan, Tomažem Martinom Jamnikom in Borutom Jamnikom pisal mariborski Večer. O Gregorju Veselko pa lahko zapišemo, da je svojo poslovne izkušnje "tako zelo dobro vnovčil", da je sedaj 8,3-odstotni lastnik podjetja EP holding oz. Europacific holding in ima glanc črno Porshe Palmero. Omenjeno podjetje že dlje časa obvladuje Rok Kobal, ki je nečak Ljuba Volmuta, nekdanjega vodje SK PU Koper. Bojan Požar pa je že pred leti zapisal, da je Ljubo Volmut del "najbolj nevarne naveze" v državi. Ob tem lahko še zapišemo, da je bil dolgoletni Volmutov učenec tudi sedaj sveže upokojeni obalni kriminalist Dean Jurič.

Pred nekaj meseci so nadzorniki pod vodstvom Mirka Bandlja "s stisnjemi zobmi" in kljub velikemu razburjenju sindikatov v upravo imenovali Gorazda Jamnika, brata Boruta Jamnika. Pred kratkim pa smo lahko opazili, da sedanje uprava Luke Koper namerava v t.i. severni del Luke Koper vložiti 100 miljonov evrov. Z drugimi besedami. Hočejo vložiti 100 milijonov v območje, ki naj bi ga nadzirala občina Ankaran. Vendar so vam slovesnki mediji nekaj pozabili povedati, mi pa vam namignemo.

Insert iz avtobiografske knjige nekdanjega dolgoletnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča. (Foto: Bralec Prava.si.)

Sedaj, ko so izkopali gramoz in skalovje v tunelih in odvozili za velik denar na deponije. Sedaj planirajo investicijo v severni del Luke, saj bodo verjetno sedaj iz deponij za velik denar gramoz in skalovje uporabili za širitev Luke. Le kdo vse to vidi, le kdo je vse te pogodbe podpisal in kako to, da se noben iz Ankaranskega -Hrvatinskega hriba ne obreka??? In to pred njihovim nosom????

IZJAVA NADZORNIKOV LUKE KOPER V LETIH 2005 -2009. Izjavo je že 12. decembra 2023 na svojem Twitter profilu predstavil dolgoletni samostojni novinar Bojan Požar. Tudi mi jo prilagamo v celoti. Vsak bralec pa si jo naj pozorno prebere in bo hitro ugotovil, zakaj so bili omenjeni nadzorniki več letne žrtve medijskega, političnega, gospodarskega in sodnega linča!

IZJAVA ZA JAVNOST BIVŠIH NADZORNIKOV LUKE KOPER Z DNE 12.12.2023

»Bivški nadzorniki Luke Koper v obdobju 2005-2009 želimo javno razsvetliti dejstva in okoličine naše osebne, sodne, finančne in karierne likvidacije. Smo zgolj še en dodaten primer že velikega slovenskega vzorca onemogočenih in likvidiranih žrtev. Režiranega in usmerjenega procesa s strani točno določene majhne obalne združbe izven Luke Koper d. d. in zaradi maščevanja, tudi zato, ker smo točno določeni skupini za več deset milijonov eur »podražili« lastninjenje. In smo tako kot nadzroniki Luke Koper d. d. glasovali za pomemben in strateški nakup državnega deleža v ladjarju Splošne plovbe d. o. o. , Portorož. Ponovno in odločno javno ponavljamo in trdimo: »Svoje delo smo opravljali odgovorno, vestno, pošteno in skrbno. Pri opravljanju nadzora se sevede nismo smeli vmešavati v samo poslovanje uprave velike in javne delniške družbe Luke Koper d. d., katere delnice kotirajo na slovenski Borzi (SBI TOP5)«.

Stanje Luke Koper v času našega obdobja 2005-2009
Do našega prihoda speča družba je nam takrat iz neznanih razlogov zastajala na vseh področjih, tako organizacijskih kot tudi razvojnih. Svoje delo smo vselej opravljali odgovorno, vestno, pošteno in skrbno, v skladu z največjimi (tudi mednarodnimi) korporacijskimi standardi ter standardi in pravili stroke. Pri opravljanju naloge nadzornika se nikoli nismo vmešavali v operativno delo Uprave, smo pa kot Nadzorni svet podpirali vse tiste predloge Uprave, ki so pomenili pospešen razvoj infrastrukturnih naložb in družbe kot take. Tako smo kot nujno podprli naložbe za ureditev zelo perečega problema neurejene notranje logistike. Da bi omogočili prihod velikih kontejnerskih ladij in povečanje pretovora zabojnikov smo podprli podaljšanje Pomola 1 in podprli nakup štirih Panamax dvigal. Zaradi ugreza velikih ladij smo soglašali z odobritvijo projekta poglobitve akvatorija, ki se je že uspešno izvedel. Podprli smo tudi projekt novega vhoda v Luko, ki je šele sedaj po 14. letih v fazi izvedbe, gradnjo garažnih hiš in novih površin za povečanje pretovora avtomobilov, temu je sledilo nujno podaljšanje želežniških tirov naklada in razklada avtomobilov. Pozabili pa nismo tudi na skrb za okolje, saj so se v našem mandatu izvedle obsežne okoljevarstvene naložbe pri energetskem terminalu. Vse našteto, predvsem pa naštete konkretne naložbe, je prispevalo k temu, da je javna družba Luka Koper d. d. v letih našega nadzora in hkrati največje svetovne gospodarske krize beležila eksplozivno in rekordno rast prometa. Posledica rasti prometa je bila tudi rast dobička in na koncu tudi vrednosti delnice družbe Luka Koper d. d. na slovenski borzi. Samo v nekaj letih smo prehiteli vso konkurenco, torej vsa pristanišča na Jadranu.

Doslej zamolčana ozadja vezana na našo podporo Upravi.
Vsa vlaganja v indrastrukturo je bila Uprava Luke Koper d. d. dolžna zavarovati z vzpostavitvijo logističnih povezav v zaledje. Razširitev v srednjo in vzhodno Evropo je bila tako nujno potrebna. Pri tem pa ni bilo mogoče računati samo na dobro voljo samostojnih logističnih operaterejev, zato je bilo treba vzpostaviti vsaj minimalni vpliv na glavne ligistične poti. To so zagotovile tri ključne poteze Uprave: (1) nadgradnja sodelovanja in nadaljnjim vlaganjem operaterja Adriatransport; (2) naložba v zaledne terminale, ki so segali vse do Romunije (ARAD); in (3) naložba v vzodnoevropskega multimodalnega operaterja TTI, katerega vrednost je na zahtevo nas nadzorniov pred potrditvijo ocenila in revidirala revizorka hiša, ena od štirih svetovnih gigantov velike četverice revizorskih hiš (»Big Four«). Tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ARN) leta 2010 ni imela pripomb na delo revizorja v zvezi z revidiranjem mednarodno razvejane družbe TTI.
Z zamenjavo Vlade RS leta 2008, sta bila posledično zamenjana tako Nadzorni svet kot Uprava družbe. Leta 2009 so bili od konkretne točno določene osebe nagovorjeni štirje primorski poslanci Državnega zbora RS, in sicer da osebno posredujejejo ter se vmešajo v poslovanje pomembne javne na borzi SBI TOP5 kotirajoče delniške družbe (Luka Koper d. d.). Z samo enim ciljem, da ostane Luka Koper d. d. brez možnosti vpliva na blagovne tokove. Ta ista konkretna oseba je tudi sprožila široko javno medijsko akcijo, ki je bila ciljano usmerjana proti točno določenim naložbam Luke Koper d. d., ki smo jih za časa našega mandata podprli in hkrati tudi proti točno določenim strateškim poslovnim strankam družbe. In samo to je razlog zakaj so se ti strateški partnerji iz javne delniške družbe Luke Koper d. d. postopoma povsem umaknili, kar je imelo za posledico, da je družbi nastala velika dejanska premoženjska in poslovna škoda.
Pri tem je bila vloga nove Uprave (le) izvrševanje natančnih zunanjih navodil naklepnega in načrtovanega onemogočanja, da se še dodatno odvrne vse tiste strateške naložbe, ki smo jih nadzorniki skupaj z Upravo v letih 2005-2009 prepoznali kot dobre, prave in nujne. Nova Uprava je torej aktivno prispevala k umiku preverjenih in referentnih strateških poslovnih partnerjev na način, da je celotno obvladovanje zaledja prepustila točno določenemu želežniškemu operaterju im mu na tak način za naslednja leta prispekrbela skokovito notranjo in organsko rast. Torej majhni, ne preverjeni, trgu nezani družbi brez ustreznih referenc. To podjetje je tako naenkrat vzpostavljajo povezave z zalednimi terminali po vzoru projekta TTI. Luka Koper d. d. pa v njem ni imela kakršnega koli (so)lastništva, vpliva in kontrole. To konkretno podjetje je skokovito zraslo predvsem s postavitvijo želežniških kontejnerskih povezav med Luko Koper d. d. in zalednimi terminali in bilo na koncu kot »uspešno« prodano strateškemu partnerju z ustvarjenimi velikanskimi kapitalskimi pribitki, ki so jih lastniki (ki pa kot rečeno ni bila Luka Koper d.d.) tudi vnovčili. Od tega pa Luka Koper d. d. ni imela nič, razen da so se zanjo uresničila tista najbolj črna predvidevanja, da bi tak samostojen želežniški operater, praktično čez noč začel postavljati železniške povezave s sosednjjimi lukami in Luki Koper d. d. konkurenčnimi lukami. Tako kumulativno odgovornost za velikansko in neposredno škodo (preteklo in prihodnjo) za neizvajanje naložbene strategije v TTI in zdajšnja nemoč Luke Koper d. d., da bi vplivala na odliv zabojnikov v sosednje luke s strani konkurenčnih operaterjev, nosita zgolj in samo Uprava in Nadzorni svet, ki nas je nasledila. Posledice takšnega že namernega, dogovorjenega in usmerjanega uničevanja pa so danes tudi same po sebi več kot zgovorne (
https://www.regionalobala.si/novice/cisti-dobicek-luke-koper-se-bo-letos-prepolovil-in-to-ob-enakem-pretovoru).

Posledice za nas so bile skrbno načrtovane in v Sloveniji že večkrat videne. Izvedene po zunanjem nareku tudi s pomočjo sodstva.

Da bi akterji odvrnili pozornost od dejanskega stanja, so dne 19.7.2010 na prvostopenjsko instanco pri Okrožnem sodišču v Kopru vložili tožbo in nas po danes povsem in popolnoma jasnem, znanem in že videnem scenariju v celoti onemogočili, tudi da se slučajno ponovna vrnitev nas skrbno etikiranih na položaj več ne zgodi. Naš postopek pregona je bil in je do najmanjše podrobnosti identičen mnogim drugim postopkom državno-instucionalnega reketiranja gospodarstvenikov, podjetnikov in drugih zasebnikov. V celoti podprt z naročenim in plačanim javnim-medijskim linčem, kar se pa skrbno poizkuša zapakirati pod večno rivalstvo med levimi in desnimi. Vsa medijska, policijska in pravosodna gonja je za natančno nadzorovan, usmerjen in izveden konstrukt s strani znane odvetniške skupine z Obale. Že viden prepoznaven odtis te združbe z močnimi lovkami v sodstvu, ki je potekal in poteka po že prepoznanem, utečenem in večrakt v praksi izvedenem scenariju, ki posnema obnašanje jugoslovanske politične policije, čim več ljudi, čim dlje časa, v čim več postopkih. V našem primeru je naslovno sodišče šele po sedmih letih (tj. dne 17. 10. 2017) zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper d. d., ki pa se je na tožbo tudi pritožila. Nadalje je dne 1.3.2018, instanca, Višje sodišče v Kopru, zadevo vrnilo v ponovno odločanje, zopet na prvo stopnjo. V ponovonem sojenju je bila na Okrožnem sodišču v Kopru dne 13.5.2019 pnovno potrjena zavrnila sodba. Na to sodbo se je Luka Koper d. d. pnovno, tokrat že drugič, pritožila. Višje sodišče v Kopru, je nadalje, dne 8. 1. 2020 pritožbo Luke Koper d. d. znova zavrnilo in tako potrdilo isto izpodbijano sodbo. S tem smo bili nadzronikiv letih 2005-2009 tudi dejansko oproščeni vseh teh naklepno in namenoma ustvarjenih izmišljenih, lažnih in konstruiranih obtožb. Vendar pa se gonja proti nam ni končala. Uprava Luke Koper d. d. je namreč zaprosila še za revizijo postopka na Vrhovnem sodišču RS, ki je dne 7.7.2020 skrajno nenavadno in na »presenečenje« vseh revizijo dovolilo in dne 24. 8. 2021 povrhu še izdalo Sklep, ki je razveljavil vse dosedanje sodbe in odločanje o zadevi vrnilo na začetek, torej zoper na prvo stopnjo. Tako se je poskrbelo, da se je prvostopenjsko Okrožno sodišče v Kopru dne 28.9.2022 »končno« odločilo v korist Luki Koper d. d. Takšno Sodbo v korist Luke Koper d. d. je nato dne 6.7.2023 potrdilo še Višje sodišče v Kopru. Torej, ker jim v 12-tih letih ni uspelo dokazati naše ne skrbno ravnanje, je bilo skrbno aktivirano še za njih zadnje varovalo, vrhovna instanca, tj. Vrhovno sodišče RS. Ki pa je celo, da bi se neugoden izid obrnilo v njihovo korist, obrnilo še dokazno breme oziroma breme dokazovanja (ki je sicer na tožniku) in s konkretnim navodilom prvostopenjski instanci Okrožnemu sodišču v Kopru naložilo, da smo »po novem« mi nadzorniki tisti, ki moramo dokazati, da smo ravnali dovolj skrbno. Skupaj, 15 let gonje in pregona nas v resnici nedolžnih. Po poenostavljenem izračunu nam je bilo tako naloženo plačilo odškodnine za kar 16 mio EUR glavnice in preko 20 mio EUR obresti, ki pa je že dober približek znesku, ki ga je zamerljiva, majhna združba bila tistega leta prisiljena na koncu državi ponuditi in plačati več za nakup deleža Splošne plovbe d.o.o., Portorož, ki pa je nakoncu zaradi mahinacij ostala brez ladij.
Vsega tega, kar se že leta in leta dogaja s slovenkim sodstvom smo (bili) deležni tudi mi.
Sedaj, kot je tudi nam že znano, saj smo izkusili skozi lasten pregon, je, da je sodstvo in to konkretno na Obali povsem ušlo iz tirnic. Že dlje časa tako (namenoma?) ni sposobno zagotoviti samostojnega in lastnega odločanja. Višjega gospodarskega oddelka praktično nima in ohranja le dva člana v sestavi, ki sta edina, ki že vse to obdobje sodita. Tako nekatere sodbe na Obali pa že mejijo na obsurd. Hujše pa je dejstvo, da so nekateri Obalni »igralci« zlobirali imenovanje nekaterih Obalnih sodnikov in tako že od leta 2000 naprej, skoraj v celoti prevzeli in ugrabili Vrhovno sodišče RS. Tako je praktično splošno znano, da v Sloveniji, članici EU, že dlje časa nimamo več pravega večstopenjskega sodstva, saj je le-to kot kaže v celoti ugrabljeno s strani poznane manjše ozke skupine z Obale.
Zato je v vsem pritrditi pravilni in srhljivi oceni in navedbah dr. Žuglja, iznešenimi dne 9. 11. 2023 v 45 številki revije (tednika) Demokracija. V celoti se strijamo, ker smo osebno to tudi doživeli, da je situacija v Sloveniji nevzdržna, zato treba, proti tem anomalijam več kot desetletje trajajočega brutalnega tudi odvetniško-tožilskega-sodnega delovanja te majhne skupine iz Obale in njenega naklepnega in načrtnega reketa gospodarstvenikov, podjetnkov in drugih zasebnikov, takoj in odločno ukrepati. Odločno ukrepati proti tej, izključno postkomunistični tvorbi, ki je v Jugoslaviji oziroma v socializmu nikoli ni bilo, ker so se med seboj takrat strogo omejevali in tudi medsebojno nadzirali.
Apeliramo na vse zdrave sile po vsej Sloveniji, predvsem pa tiste znotraj sodstva in Sodnega sveta, ne glede na politični pol, da se nemudoma začne z vso resnostjo postopek preobrazbe tistih nezdravih delov sodstva, preko katerih se, že več kot desetletje, nevarno uničuje poslovni, politični in družbeni konkurenti, kot smo bili tudi mi, ki smo v obdobju 2005-2009 odgovorno in strokovno bdeli nad skrbno poslovno presojo, vedno zgoj in le v korist javne delniške družbe Luka Koper d. d. Pravilo poslovne presoje (»Business Judgement Rule«) pa je na primer strokovno opisane tudi v knjigi dr. Jože Ruparčič (Nova Univerza). V evropski pravni enklavi Repulika Slovenija izbrani inovatorji prava tolmačijo to pravilo zlonamerno, selektivno in po potrebi. To kar izvaja točno ta določena majha skupna ljudi iz Obale je skajno zavrženo in škodljivo za Slovenijo. Koliko je pri tem kriv tudi Sodni svet, presodite sami.


V Kopru, dne 12. 12. 2023

BIVŠI NADZORNIKI PRISTANIŠČA KOPER V LETIH 2005-2009

Luka Perš

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

689 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

1878 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš

Sat, 21. Jun 2025 at 19:45

2016 ogledov

Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!???
Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

Wed, 18. Jun 2025 at 21:40

3906 ogledov

OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!
V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš

Tue, 17. Jun 2025 at 18:13

1607 ogledov

Bržan, Mandarič in Ukrajinci: 10-milijonsko dvigalo in 150-milijonski hotel – kdo vodi igro? Starman, Bržan, Mandarič??
Pojavljajo se resni indici in sumi, da gre v resnici za odličen poslovni projekt srbskega-ameriškega poslovneža Milana Mandarića. Ta naj bi skupaj z Bržanom načrtoval gradnjo tako imenovane Bržanove arhitekturne mojstrovine. Poleg dvigala naj bi bil Mandarić že dogovorjen z ukrajinskimi investitorji, ki naj bi zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov. V članku pojasnjujemo tudi nekaj tehtnih tehničnih pomislekov glede izvedljivosti in smiselnosti tega projekta. A to je šele začetek – zgodbo bomo pri našem mediju spremljali zelo natančno. Spoštovani župan Kopra Aleš Bržan, če bo kdo razkril morebitne finančne povezave, bomo to zagotovo mi. Zato vam iskreno svetujemo, da še enkrat temeljito premislite, ali je smiselno projekt nadaljevati.V preteklosti je tesno sodelovanje med Bržanom in Mandarićem razkril Boštjan Aver, nekdanji svetovalec srbskega-ameriškega poslovneža. V primeru Bržanovega dvigala bi morali občani Kopra nujno reagirati in zahtevati občinski referendum. Si res želijo dopustiti tako potraten in sporen projekt?V našem članku z naslovom OBALA, ALI IMATE TEŽAVO LEGALNO PRIPELJATI IZ TUJINE 140 MILIJONOV DOLARJEV V SLOVENIJO! TO JE EDINI DENAR, KI JE OSTAL!!! smo zapisali:"Slovenija ni žrtev tako imenovanih levih in desnih političnih polov, temveč konkretnih posameznikov z Obale, na katere smo že večkrat opozorili v naših člankih. Gre za popolno ugrabitev države – obalni dnevni migranti v Ljubljani imajo pod nadzorom vse ključne institucije. Težava je, da jih je Žugelj dobesedno razkrinkal, kar je tudi sam poudaril v izjavi. Spoštovana Obala, ali res imate težavo legalno prenesti 140 milijonov dolarjev v Slovenijo? Si zato želite novo Adrio? Kaj pa zakon o tonaži? Stadina, kaj to pomeni?"Foto: Prava.siKot boste opazili v nadaljevanju članka, naj bi ukrajinski investitorji res nameravali zgraditi hotel za 150 milijonov evrov. 140? 150? Dve številki, ki se pojavljata skoraj simetrično in – kot se pogosto zgodi – bo zgodba najverjetneje zaključena z implozijo.V nadaljevanju članka bomo razkrili tehnične spornosti projekta, vse ključne politične akterje, ki kažejo največji interes za izvedbo, in zakaj bi moral biti projekt nemudoma ustavljen. Gremo lepo po vrsti...Projekt mobilne povezave med Žusterno in Markovcem v Kopru, v katerega je vključeno dvigalo v stebru z razgledno ploščadjo in viaduktom za kolesarje in pešce, od svojega nastanka dalje razburja javnost zaradi dvomov o smiselnosti takšne astronomske investicije.Potem ko je bil aprila 2025 na seji občinskega sveta predlog župana Aleša Bržana zavrnjen zaradi resnih pomislekov glede varnosti, vplivov na okolje in nejasnih stroškov, je bil projekt maja na presenečenje mnogih potrjen.Župan MO Koper in eden ključnih pobudnikov spornega projekta Aleš Bržan. (Foto: Posnetek zaslona- Obrazi slovenskih pokrajin)Vendar ne zaradi spremenjene vsebine, saj je dokumentacija ostala skorajda identična, temveč zaradi političnega obrata dveh svetnikov. Kaj se je torej zgodilo? In čemu služi projekt, ki naj bi premostil nekaj deset metrov višinske razlike, a je vreden skoraj deset milijonov evrov – do konca gradnje pa se bo, tako kot se to redno dogaja, skoraj zagotovo še bistveno podražil?Kot je znano, na dogajanje v koprski občini poleg župana Aleša Bržana vplivata še dva vplivna lokalna politika in podžupana – advokat Janez Starman in Mateja Hrvatin Kozlovič, sicer prijateljica bolj znane Tamare Kozlovič, bivše direktorice občinske uprave. Slednja je bila na listi Gibanja Svoboda leta 2022 izvoljena v Državni zbor, pred tem pa so se pojavljali zapisi o ljubezenski telenoveli med njo in Bržanom; nekateri so celo namigovali, da bi bil zakon Bržana resno ogrožen, če Kozlovičeva ne bi odšla v Ljubljano je poročal naš medij Prava.Foto: Prava.siČeprav so mestni svetniki gradnjo dvigala sprva zavrnili zaradi številnih pomislekov, so ga na zadnji seji maja letos potrdili. A dokument, ki so ga znova prejeli v odločanje, smo natančno pregledali in ugotovili, da ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb. Kaj se je torej spremenilo? Nič.Vmes sta se »zgodila« dva mestna svetnika, ki sta mnenje brez pojasnila spremenila. Je v ozadju politična korupcija????, se mnogi sprašujejo.Vsebina projekta: dvigalo, viadukt in gostinski objektKot je razvidno iz gradiva, investicija obsega viadukt z dvigalom in razgledno ploščadjo, dve nadkriti kolesarnici, gostinski objekt in sanitarije, oporni zid in zunanjo ureditev, urbano opremo (klopi, osvetlitev, koši), priključitev na vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter pešpoti, kolesarske steze in preureditev parkirišča pri OŠ Antona Ukmarja na Markovcu. Kot piše, bo dvigalo omogočilo »vzpostavitev nove in funkcionalno prijaznejše povezave« med Markovim hribom, Semedelo in obalnim območjem z mestnim središčem, projekt bo prispeval tudi k spodbujanju »pešačenja kot pomembnega potovalnega načina« ter izboljšanju kakovosti zraka in znižanju toplogrednih izpustov.Podžupanja MO Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, prijateljica poslanke Gibanje Svoboda Tamare Kozlovič, nekdanje direktorice občinske uprave v prejšnjem mandatu pri sedanjem županu Bržanu. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Koper)Prometni in prostorski posegi: manj parkirišč, zožene cesteObmočje gradnje leži v pobočju klifa in na delu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Zgornja vstopno-izstopna ploščad je predvidena na nivoju zgornje ureditve na Markovcu, nekoliko pod nivojem »Kroga«.V sklopu projekta je predvidena vzpostavitev 300 metrov dolge kolesarske povezave in nove kolesarske površine. Prostor za umestitev kolesarske steze se želi pridobiti na račun preureditve obstoječega parkirišča pri osnovni šoli, tako da se bo del parkirnih mest za avtomobile – kjer zdaj parkirajo predvsem starši, ko oddajo svoje otroke v vrtec in šolo – preprosto ukinil. Dvom mnogih pa vzbuja tudi načrt, da naj bi se na račun nove kolesarske poti zožala obstoječa cesta. »Kolesarski pas se umesti na račun zožitve lokalne ceste s sedem metrov na 5,5 metra, kar še dovoljuje zaris sredinske ločilne črte,« beremo v gradivu. Kaj bo to pomenilo za varnost prometa, ni zapisano.Prah, hrup in gradbišče tik ob šoli in vrtcuV času gradnje se pričakuje »vpliv na zrak, vodo in tla ter obremenitev območja gradnje s hrupom, vibracijami, prašenjem in osvetlitvijo«. Avtorji gradiva sicer navajajo, da se zaradi gradbenih posegov »ne pričakuje porušitve, škode ali deformacij, večjih od dopustne ravni na sosednjih hišah«. Pri tem ne posebej omenjajo, da med »sosednje hiše« sodi tudi osnovna šola, ki je tik ob predvidenem gradbišču.Zapisano je tudi, da lahko zaradi uporabe gradbene mehanizacije pride »do tresljajev oziroma vibracij«, vendar »ni mogoče predvideti ocene vplivov na sosednje objekte oziroma zemljišča, ker so ti odvisni od temeljenja teh objektov, sestave tal, kompaktnosti itd.«To torej pomeni, da investitor – občina – sploh ni predvidela, kako bodo vibracije ob gradnji dvigala v neposredni bližini osnovne šole vplivale na zgradbo, v kateri se dnevno zadržuje 900 otrok?!Hrup »ne bo čezmeren« – a zgolj ob upoštevanju naslednjih pogojev: »gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno«, »tovorna vozila morajo biti v času nakladanja materiala ugasnjena«, »gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6. in 18. uro«. Z drugimi besedami: gradbena dela se bodo izvajala točno v času obratovanja šole!????Kot je še mogoče razbrati iz dokumentacije, se zaradi gradbenih del pričakuje tudi povečana onesnaženost zraka, predvsem s prašnimi delci, emisije iz prometa zaradi obratovanja gradbenih strojev in prometa s tovornimi vozili. Prav tako je pričakovati nastajanje gradbenih, komunalnih in drugih odpadkov, kot tudi »manjših količin nevarnih odpadkov«.Ameriški-srbski poslovnež Milan Mandarić pričakuje, da v zameno oddajo svojega zasebnega zemljišča za graditev Bržanovega stolpa dobi vsa dovoljenja, kjer naj bi ukrajinski investitorji zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov!?? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal 24)Nenaden politični preobrat brez vsebinskih spremembZaradi številnih pomislekov je večina svetnikov aprila glasovala proti Bržanovemu dvigalu. To je bil tudi prvi poraz župana v njegovem mandatu. A če je kdo mislil, da je s tem njegovih sanj o dvigalu konec, se je uštel.Sledila je ponovna uvrstitev dvigala na sejo mestnega sveta; o njem so svetniki glasovali 22. maja ter ga potrdili. So jih prepričali novi argumenti? Poglejmo, če je prišlo v novem gradivu do kakšnih sprememb. Dokumenta sta praktično enaka. Kaj se je torej zgodilo?Občinska svetnica italijanske narodnostne skupnosti v MOK Roberta Vincoletto. (Foto: Posnetek zaslona- Cancapodistria.si)Po poročanju nekaterih medijev sta se »zgodila« dva mestna svetnika – oziroma svetnica in svetnik – ki sta nenadoma spremenila mnenje. Pred sejo so zaokrožile govorice o izsiljevanju svetnice italijanske narodne skupnosti Roberte Vincoletto, ki naj bi ji Bržan neposredno pogojeval glas za dvigalo z usodo italijanskega vrtca v Hrvatinih. Če to drži, gre za prvovrstni primer politične korupcije.Za obrat je poskrbel tudi svetnik Levice Alan Medveš, ki je pri prvem glasovanju glasno nasprotoval dvigalu, a si je v drugem poskusu očitno premislil – spremembe svojega stališča na seji mestnega sveta ni pojasnil. Morda bo razloge pokazal čas, ko bo vidno, ali je bila v ozadju tudi pri Medvešu kakšna politična »kupčija« z Bržanom.Občinski svetnik v MO Koper Alan Medveš. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv, STA)Iz državnega na zasebno zemljišče – ali kdo je v resnici zmagovalec?Vendar pa tehnične posebnosti Bržanove investicije v dvigalo niso edino, kar razburja javnost. Razprava v mestnem svetu je namreč razkrila, da je bilo dvigalo brez vednosti občinskih svetnikov premeščeno s prvotne lokacije na državnem zemljišču na zasebno parcelo v lasti Milana Mandarića, srbsko-ameriškega poslovneža, ki je bil z Bržanom povezan že v preteklosti.Zakaj se bo dvigalo gradilo na privatnem zemljišču Mandarića in ne na državnem zemljišču, kot je bil planiran t. i. Fuksasov stolp, ki ga je načrtoval bivši župan Boris Popovič leta 2018, ni jasno.Tega tudi občinski svetniki niso izvedeli. Ne ve se niti, kako bo koprska občina pridobila pravico do gradnje na Mandarićevem zemljišču in pod kakšnimi pogoji bo Mandarić občini omogočil stavbno pravico. Kakšni dogovori so v ozadju, v tem trenutku nihče ne ve.Vendar pa se ve, da Mandarić namerava na svojem zemljišču na koprskem klifu graditi hotel. Mandarić naj bi preostanek zemljišča prodajal ukrajinskim investitorjem za tri milijone evrov. Ti naj bi tam zgradili luksuzni hotel s petimi zvezdicami, vreden 150 milijonov evrov.Če se projekt uresniči, bi lahko del občinske plaže postal zasebna hotelska plaža, pridobljena prek koncesije – čeprav je bila ta plaža urejena z javnim denarjem.Koliko bo bližina dvigala z vso infrastrukturo vplivala na povečanje vrednosti njegovega zemljišča, ostaja vprašanje, na katerega si bodo v Kopru prej ali slej morali odgovoriti prav tisti svetniki, ki so glasovali za to – za mnoge zelo sporno – investicijo.Mandarić, luksuzni hotel in stari znanciPrav v času odločanja o dvigalu so se pojavili tudi medijski zapisi, povezani s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPPN) parka ob Ferrarski ulici, ki jo je omogočil župan Bržan in njegova večina v mestnem svetu po izvolitvi. Ta sprememba je omogočila gradnjo stanovanjske soseske prav Mandariću.O tem je javno spregovorila tudi priča, ki trdi, da je Mandarić Bržanovo kampanjo financiral z 30.000 evri gotovine – 15.000 evrov naj bi članu Bržanove ekipe izročila prav omenjena priča, bivši Mandarićev svetovalec Boštjan Aver. Tudi teh informacij Bržan na seji ni pojasnil – raje je prst usmeril v bivšega župana Popoviča.Janez Starman, sedanji nepoklicni podžupan mestne občine Koper Janez Starman, pred leti tudi skupni kandidat za župana Kopra strank levega političnega pola. Sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Odvetniške zbornice Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur)Simbol nepreglednosti, ki kliče po odgovorihV ozadju Bržanove investicije v dvigalo na Markovec so torej ene in iste politično-poslovne povezave. Mandarić je bil z Bržanom povezan že v preteklosti, zdaj pa se ponovno pojavlja v povezavi z enim največjih občinskih gradbenih projektov. Obenem pa anonimka, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, ostaja nepojasnjena. Investicija v 10-milijonsko dvigalo je, še preden se je začela gradnja, obremenjena s sumom koruptivnosti in nepreglednosti, ki kliče po odgovorih – ne le zaradi višine zneska, temveč predvsem zaradi vzorcev političnih spreg, ki se ponavljajo.Ko se isti obrazi pojavljajo v milijonskih projektih, brez jasne razmejitve med javnim interesom in zasebnimi koristmi, postane tudi dvigalo več kot zgolj infrastrukturni projekt – postane metafora politične vzpenjače, ki se napaja iz javnih sredstev in pelje v labirint s sumom korupcije obremenjenih povezav.Luka Perš

Tue, 17. Jun 2025 at 07:49

3926 ogledov

[EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!
Notranji vir iz paradržavne družbe Stelkom razkriva, da je bil Stelkom v preteklosti oškodovan za vsaj 30 milijonov evrov zaradi podpisanih IRU pogodb Elektra Ljubljana z drugimi poslovnimi subjekti. Žvižgač zatrjuje, da je imel v preteklosti dostop do vseh poslovnih in finančnih podatkov družbe. Za svoje besede ima tudi dokumente, ki potrjujejo njegove besede. Na kak način se je dogajalo oškodovanje slovenskega proračuna? Elektro Ljubljana ima položenih 2000 kilometrov kablov v kanalizacijskem sistemu na širšem območju okolice Ljubljane. Na podlagi IRU pogodb tako dobi v last infrastrukturo najemnik. Vendar ves čas mu sistem vzdržuje država, v tem primeru v ta namen ustanovljena družba s strani večjih državnih podjetjih s sektorja električne energije Stelkom. Vendar težava nastopi, ko se pogodbe iztečejo in najemnik še vedno ostaja lastnik kabelskega omrežja. Vzdrževanje pa mu ves čas na račun slovenskih davkoplačevalcev izvaja STELKOM. Zaradi tega se je Stelkomu načrtno povzročala v preteklih letih poslovna škoda s strani državnih družb, med njimi tudi Elektra Ljubljana pod takratnim vodstvom Andreja Ribiča. Kot nam je zaupal vir, bi naj vodstvo Stelkoma razpolagalo s pravnim mnenjem pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki je močno obremenjujoče za Ribiča, a je kot kaže novo vodstvo omenjeno mnenje pospravilo v predal. Kot so razkrili v medijih Požareport in Info360 postaja sodeč po objavljenih člankih v teh medijih Ribič eden najbolj vplivnih gospodarskih političnih kadrov sedanje Golobove vlade. Lahko bi zapisali, da je svoj položaj vodje volilne kampanje za parlamentarne volitve iz leta 2022 zelo dobro unovčil. Poleg tega pa mu hrbet krijeta v ozadju predsednik UEFA Aleksander Čeferin in dežurni Ribičev DARS gradbeni izvajalec- lastnik gradbenega podjetja CGP Dari Južna. Zato bomo o tem primeru zelo natančno spregovorili v obliki trilogije. V prvem delu vam razkrijemo bistvene informacije insajderja iz Stelkoma. V drugem bomo njegove besede podprli z ustrezno dokumentacijo. V tretjem delu pa se bomo predvsem spraševali o tistih, ki bi morali ukrepati, pa tega ne storijo.V preteklosti smo v našem mediju pisali o paradržavnem podjetju Stelkom. Gre za podjetje, ki so ga ustanovili državni elektrodistributerji z namenom upravljanja in trženja državne optične infrastrukture, predvsem tiste, ki poteka po elektroenergetskih trasah. Njegova naloga naj bi bila centralizirano in pregledno upravljanje z optičnimi kabli, ki jih je država gradila oziroma financirala z javnimi sredstvi.Opis paradržavne družbe Stelkom na njihovi spletni strani. (Foto: Posnetek zaslona- Stelkom)V trilogiji člankov z naslovi I. DEL STELKOM: Privatizacijska vojna med "Švicarji" in SAVA BOYS je le ponovitev scenarija iz leta 2008, II. DEL STELKOM: Kako "Švicarji" niso vedeli, da jih uničuje omrežje SAVA BOYS pod lastništvo sklada YORK, in III. DEL STELKOM: SAVA BOYS s pomočjo vzporednega podjetja v Srbiji v lasti sklada York bo uničila in privatizirala Stelkom? smo razkrivali zakulisne spopade neformalnih omrežij, ki upravljajo pomembna državna podjetja. Kljub 40-odstotnemu lastništvu Švedov v Stelkomu imajo vsaj uradno na papirju ti še vedno manjšino.Foto: Prava.siKako je Andrej Ribič v vlogi predsednika uprave Elektro Ljubljana po mnenju žvižgača s podpisanimi IRU pogodbami domnevno poskrbel za oškodovanje slovenskega proračuna?Tokrat razkrivamo novo trilogijo. V središču pozornosti je vidni predstavnik Gibanja Svoboda in predsednik uprave DARS-a Andrej Ribič. Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Elektro Ljubljana, zdaj vidni predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda in predsednik državne družbe DARS. (Foto: Posnetek zaslona-Forbes)Naš vir iz Stelkoma, ki je imel dostop do zaupnih dokumentov, trdi, da je Elektro Ljubljana pod Ribičevim vodstvom zlorabljala svoj lastniški delež v Stelkomu za prenos stroškov na druga državna podjetja. Pri tem naj bi Elektro Ljubljana preko IRU pogodb povzročila finančno škodo državi in davkoplačevalcem.Naš vir natančno opisuje, kako je Ribič domnevno sklepanje spornih pogodb zlorabil za oškodovanje Stelkomovega poslovanja. Stelkom naj bi imel le 2,8 km lastnega omrežja, medtem ko ima Telekom 1200 km, Telemach 500 km, Elektro Ljubljana pa kar 2000 km. To bi zadoščalo za povezavo od Ljubljane do Moskve.Ključni del zgodbe so IRU pogodbe (Indefeasible Right of Use) – dolgoročne pogodbe, s katerimi najemnik pridobi nepreklicno pravico uporabe infrastrukture, pogosto za 20 let ali več. IRU pogodbe v praksi pomenijo skoraj lastniški prenos nad infrastrukturo, brez formalnega prenosa lastništva.Naš vir razlaga, da so bile IRU pogodbe sklenjene zato, da se nekateri deležniki Stelkoma ne bi več mogli umakniti z državne infrastrukture. Gre za prikrito prodajo državne infrastrukture, saj najemniki s pogodbo pridobijo možnost vknjižbe v poslovne knjige in jih lahko celo zastavijo pri bankah. Tako naj bi določene strukture dolgoročno prevzele nadzor nad kabli, ki jih nato vzdržuje država.Vir opozarja, da po preteku IRU pogodb infrastruktura ostane v uporabi najemnikov, kar pomeni trajno breme za davkoplačevalce. Kljub predpostavljeni krajši življenjski dobi, so kabli vzdržljivi tudi do 40 let. Naš vir zatrjuje, da je Ribič kot predsednik uprave Elektra Ljubljana zaradi IRU pogodb domnevno oškodoval slovenski proračun za trideset milijonov evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Elektro Ljubljana)Ali so ustanovitelji Stelkoma pozabili, zakaj so ga ustanovili? Je Ribič povzročil 30-milijonsko oškodovanje na račun slovenskih davkoplačevalcev in družbe STELKOM? Omenjenim tezam našega vira pritrjuje tudi priznani pravnik dr. Rajko Pirnat??????Stelkom bi moral imeti ekskluzivno pravico do vzdrževanja te infrastrukture, saj je bil za to ustanovljen, vendar naj bi bila vloga podjetja postopoma razvrednotena. V naslednjih delih bomo objavili dokumentacijo iz javnega registra, ki potrjuje navedbe vira, ter prikazali pravni vidik celotnega primera. Naš vir trdi, da je država s tem sistemom oškodovana za najmanj 30 milijonov evrov, del tega škandala pa neposredno povezuje z obdobjem Ribičevega vodenja Elektro Ljubljana. Ribič naj bi nato s pomočjo političnih povezav postal predsednik uprave DARS-a, kjer je podražitev gradnje nove stavbe za 12 milijonov evrov sumljivo povezana po poročanju Požareporta z njegovim bratom Brankom Ribičem in podjetjem CGP v lasti Darija Južne.Naš vir opozarja, da so se nekateri akterji s pomočjo IRU pogodb poceni dokopali do infrastrukture, medtem ko so podjetja, kot je T-2, morala omrežje zgraditi sama. IRU pogodbe naj bi predstavljale prikrit mehanizem prodaje javne infrastrukture mimo javnih razpisov in brez transparentnosti, kar naj bi omogočili tudi nekateri ugledni pravniki. Poslovne knjige naj bi jasno pokazale na najmanj 30-milijonsko oškodovanje Stelkomovega premoženja. Podjetje je s tem postalo nekakšna "slaba banka za kable", pri čimer pa bi Stelkom moral prejemati vsaj 25-odstotno provizijo za vzdrževanje infrastrukture.V prihodnjih nadaljevanjih bomo natančneje analizirali dokumente, ki jih je na razpolago posredoval naš vir. Bralci se bodo lahko sami prepričali o teži domnevnih nepravilnosti, ki bremenijo predsednika uprave DARS-a Andreja Ribiča in njegov krog.Luka Perš
Teme
BrunoKorelič DamjanŽugelj DržavnoReketiranje GregorVeselko JavnoPismo LukaKoper MiodragĐorđević OdvetniškaSkupina OkrožnoSodiščeKoper RobertČasar

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

FOVŠERIJA, MAŠČEVANJE ALI KAJ DRUGEGA? KAJ JE V OZADJU TOŽBE LUKE KOPER PROTI NADZORNIKOM iz obdobja 2005-2009? OBALA!!!