Ta nastajajo na starodavni Gabronovi domačiji, ki je nekoč že služila kot gostinsko-prenočitveni objekt. 300 tisoč evrov vredna pridobitev naj bi zaživela maja prihodnje leto. Hostel, sejna, poročna dvorana…Nekdanji gostinsko-turistični objekt iz 19. stoletja je nekoč že nudil prenočišča, predvsem vernikom, ki so romali na bližnje Svete Gore. Propadajočo stavbo je občina v minulih letih temeljito prenovila, prihodnje leto jo bo po besedah župana Franja Debelaka še notranje uredila. »Leta 2013 smo stavbo statično sanirali, prenovili smo zunanjost, zdaj bomo poskrbeli še za vsebino. Večina zgradbe bo namenjena hostlu. Uredili bomo štiri dvoposteljne sobe, na podstrešju bo večji prostor za skupinsko prenočevanje devetih oseb, vsega skupaj bo tako lahko v hostlu prenočilo 16 popotnikov,« razlaga bistriški župan Franjo Debelak in dodaja, da bodo v stavbi še sejna soba, poročna dvorana in kolesarnica. Obnova in ureditev Gabronke bo stala dobrih 300 tisoč evrov. Z njeno oživitvijo želi bistriška občina poskrbeti za ohranjanje arhitekturne dediščine hkrati pa v kraj privabiti nove turiste. Župan pričakuje, da bodo prve goste sprejeli konec maja prihodnje leto. (SP) vir in nadaljevanje

Tako bo končala projekt izpred nekaj let in poskrbela za boljšo varnost na zelo prometni cesti. Vendar nekateri krajani z deli niso zadovoljni. Opozarjajo namreč, da je križišče proti Zibiki preozko. Občina išče rešitevSvoje pomisleke in predloge so občani na sestanku predstavili šmarski občinski upravi in županu Stanislavu Šketu. „Moramo vedeti, da je to občinska cesta, in ta cesta je že zdaj široka, kot bi bila to državna cesta, tukaj ni nobenih tehničnih, projektantskih in izvedbenih zagat. Kljub temu bomo prisluhnili krajanom tega območja in poskušali zadevo urediti v okviru tehničnih možnosti,“ pojasnjuje župan. Gradbinci so z ureditvijo grobe asfaltne prevleke dela za letos končali, ob ugodnem vremenu jih bodo nadaljevali februarja prihodnje leto in do takrat bo po Šketovih besedah jasno, ali bodo krajani le dobili širše križišče. Kaj vse bo še postorjeno v sklopu 200 tisoč evrov vrednega projekta, preverite TUKAJ. (SP)

In sicer na treh lokacijah - v krajevni skupnosti Dobrovlje, na meji s konjiško občino, ob Ilirski poti ter v novem naselju SN2. Sončne lege, ugodne cenePovpraševanje po gradnji stanovanjskih hiš v občini Zreče je precejšnje, zato občina verjame, da bo parcele hitro prodala. Ne le zaradi tega, ker so na lepih legah, temveč tudi zaradi relativno ugodnih cen. "Natančnih izračunov sicer še nimamo, predvidevamo pa, da se bodo cene komunalno opremljene parcele gibale od 30 do 35 tisoč evrov. Gre torej za ceno zemljišča in komunalne infrastrukture skupaj," pravi Štefan Posilovič  z zreške občinske uprave. Kot posebej privlačne izpostavlja gradbene parcele (v povprečju bodo velike okoli 700 m2) na sončni legi v Dobrovljah. Tam bo občina zagotovila prostor za gradnjo šestih stanovanjskih hiš. Soseska bo imela svojo malo čistilno napravo, asfaltirano cesto in javno razsvetljavo, telekomunikacijske vode in elektro omarico, kanalizacijski sistem bo urejen za ločeno odvajanje meteorne in fekalne vode. Gradnja pa ne bo mogoče le v krajevni skupnosti Dobrovlje. Približno 20 parcel bo naslednje leto na voljo tudi v takoimenovanem naselju SN2, še nekaj dodatnih pa tudi ob Ilirski poti. Zreška občina je podrobni prostorski načrt sprejela že pred meseci, zdaj pripravlja program opremljanja. (BF)

13 novih učilnic Šentjurska glasbena šola je bila doslej v starih in premajhnih prostorih, neprimernih za glasbeni pouk, ob tem je bila tik ob zelo prometni cesti in ni imela parkirišča. Učitelji in učenci so si že leta in leta želeli novih prostorov, letos so jih vendarle dobili. Občina jih je uredila v Zgornjem trgu, v objektu Ipavčeva 30, ki ga je pred nekaj leti obnovila s pomočjo evropskega denarja. V šoli je na voljo dobrih 730 kvadratnih metrov površin, uredili so 13 učilnic, glasbeno knjižnico, zbornico … Še vedno premalo prostoraKljub temu pa šola, v kateri glasbeno znanje to šolsko leto nabira skoraj 330 učencev, še vedno ni dovolj velika. „To je pa tisti minus. Čeprav smo srečni na novi lokaciji, pa imamo nekaj kolegov, ki bodo morali še naprej poučevati v Centru kulture Gustav, in sicer oddelek tolkal, del kitare in del harmonike. Prav tako potrebujemo še dvorano za nastope,“ pravi ravnateljica Simona Zdolšek. Občinska uprava že išče možnosti, dodatne prostore načrtuje urediti prav tako v Zgornjem trgu, v objektu Ipavčeva 17. A še prej mora najti denar. Podrobneje o načrtih, novi glasbeni šoli in vlaganjih v kulturo prisluhnite šentjurskemu županu Marku Diaciju v spodnjem posnetku. Prisluhnite tudi ravnateljici glasbene šole Simoni Zdolšek ter nekaj mladim glasbenikom. (AD) vir in nadaljevanje

Položnica bo v povprečju višja za dva evra Višina položnice se bo pri različnih uporabnikih različno spremenila. Spremembe so namreč povezane z vrsto in količino storitev. Za večino, to je več kot 6 tisoč odjemnih mest, bo povprečno položnica za vodo višja za 2 evra, to velja za tiste družine, ki so priklopljene na javno vodovodno omrežje in porabijo približno 12 m³ vode na mesec. Gospodinjstva v večstanovanjskem objektu, ki so priključena na javni vodovod, javno kanalizacijo in čistilno napravo, in imajo površino strehe po stanovanju 30 m², bodo za povprečno mesečno porabo 12 m³, po novem za vse komunalne storitve plačevala slabe 4 evre več kot doslej. V individualni hiši v centru naselja, ki je priključena na javni vodovod, javno kanalizacijo in čistilno napravo, voda pa je s strehe speljana v javno kanalizacijo, bodo za isto porabo vode po novem plačali 5,19 evra več. Če imajo vodo s strehe speljano v ponikanje, bodo plačevali 3,67 evra več kot doslej. V individualnih hišah na območju, kjer ni javnega vodovoda niti javne kanalizacije, pa se bodo komunalne storitve podražile za 1,25 evra. Nove cene bodo začele veljati takoj po novem letu. Višje položnice pa bodo gospodinjstva prvič prejela februarja prihodnje leto. Zakaj povišanje cen, smo preverili pri direktorju OKP-ja Bojanu Piršu. Prisluhnete mu lahko na spodnji povezavi. (SP)

Na njej so se skupaj z občino in lokalnimi društvi poklonili tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Ponosni na zgodovino šole»V Makolah smo zelo ponosni, da imamo šolo s tako častitljivo obletnico. Šola stoji na istem mestu, kot je stala pred 140 leti, le da ima dosti lepšo, bolj sodobno podobo,« razlaga ravnateljica Silva Samastur in se ob tem ozira v preteklost: »Za šolsko stavbo se je vseskozi dobro skrbelo. Pred dobrimi 50-imi leti smo jo prizidali, kasneje smo jo priredili za potrebe devetletke. Ko je nastala nova občina Makole, smo dobili tudi šolsko telovadnico in knjižnico, v zadnjih letih je bila šola energetsko sanirana, prihodnje leto bo dobila še prenovljeno zunanje športno igrišče.« Največja, še neuresničena želja makolskih učencev in učiteljev pa je po besedah ravnateljice nova  kuhinja z jedilnico. Gre za velik finančni zalogaj, ki ga bo občina s prijavami na državne in evropske razpise poskušala uresničiti v prihodnjih letih. Nekaj utrinkov s prireditve si lahko ogledate v spodnji foto galeriji. (SP)

Ker so bile drugačne od današnjih, se je odločila za popravek odloka. A se je zapletlo. Tik pred zdajciNadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) mora po zakonu plačati neposredni uporabnik zemljišč, torej lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ali imetnik stanovanjske pravice. Območje, na katerem se plačuje, določi občinski svet, prav tako, kolikšna bo obdavčitev. Večina svetnikov se je s predlogom spremembe odloka, ki se je med drugim navezoval na priporočila resornih ministrstev glede izboljšav na področju odmerjanja NUSZ ter uskladitve evidenc NUSZ z registri nepremičnin, strinjala. Nekateri pa se niso strinjali s točno določenim (tretjim) amandmajem, ki so ga občinske strokovne službe h gradivu za sejo dodale tik pred zdajci, saj ga niso mogli ustrezno preučiti. Po njem naj bi se vrednostna točka, ki je osnova za izračun NUSZ, zvišala za 3 odstotke, a za vsa zemljišča, torej za vse občane. Občina si je s tega naslova prihodnje leto obetala 200.000 evrov več. Namenila bi jih za vzpostavitev javnega potniškega prometa v Celju. Med razpravo sta se med drugim na temo podražitve oglasila Gregor Gregorin iz SMC, ki je dejal, da zvišanje točke za 3 odstotke ni usklajeno z inflacijo, in Brigita Čokl iz DeSUS, ki je poudarila: »Vsebina odloka ni sporna, sporni so dodatki - amandmaji tik pred zdajci.« Najprej odmor, nato zavrnitevPo burni razpravi so v svetniški skupini SLS, ki ima v občinskem svetu večino, predlagali odmor, da preučijo zadevo in se odločijo o glasovanju. V drugem delu seje je sledilo glasovanje. Najprej o prvih dveh, sicer ne spornih amandmajih, ki so ju svetniki z večino glasov potrdili. Pri tretjem amandmaju, ki se je nanašal na zvišanje NUSZ, pa je bila slika drugačna. Svetniki so z 20 glasovi proti, 7 za in 4 vzdržanimi zavrnili načrtovano podražitev. Celjska občina je tako dobila nov, posodobljen odlok o NUSZ, ki bo začel veljati z začetkom leta 2017. »Vrednost točke ostane ista, potniškega prometa pa drugo leto ne bo,« je po koncu glasovanja dejal župan Bojan Šrot. vir in nadaljevanje

Še leta 2012 je skupina Unior poslovala z izgubo, letošnje poslovno leto pa zaključila z desetimi milijoni evrov dobička. Kako jim je uspelo?Unior, ki sodi med večje slovenske izvoznike, je uspešno premostil nekajletno krizno obdobje in ohranil vse delovna mesta. Teh je okoli 2050 v matični družbi v Zrečah. In še skoraj enkrat toliko v preostalih 25 podjetjih v 19 državah, ki tvorijo skupino Unior. Najbolj kritični sta bili leti 2009 in 2012. Še pred štirimi leto so imeli 10-milijonsko izgubo. Letošnje prihodke so v primerjavi z lanskimi povečali za skoraj 7 odstotkov, dobiček pa bo težak okoli 10 milijonov evrov. "K dobrim poslovnim rezultatom je pripomoglo boljše gospodarsko okolje, seveda pa to za uspešen preboj Uniorja ne bi zadostovalo, če ne bi optimizirali poslovanja s stroškovnega in prodajnega vidika. Klestili smo stroške in selekcionirali proizvodni program - več imamo inovativnih produktov z višjo dodano vrednostjo," pojasnjuje predsednik uprave Darko Hrastnik. Uniorjevi najpomembnejši in največji kupci so ugledna podjetja v avtomobilski industriji. Konkurenca je na mednarodnih trgih vedno bolj neizprosna, zato so toliko bolj veseli, da jim uspeva ohranjati konkurenčnost in s tem prodajo. Da je letošnjo poslovno leto za Unior najuspešnejše doslej, sta med drugim pripomogla dva več deset milijonov evrov vredna posla v avtomobilski industriji. O njih predsednik uprave Darko Hrastnik v spodnjem posnetku. (BF)

Kaj to pomeni za uspešnega izvoznika? Kupca za program Turizem (še) niSpomnimo, da je bil Unior v najbolj kriznem letu 2012 prisiljen 144 milijonski kredit do 12 bank reprogramirati na daljše časovno obdobje, in sicer do leta 2019. Zdaj bo laže, saj je Unior zaradi izboljšane bonitete pridobil 112,8 milijona evrov vredno sindicirano posojilo konzorcija šestih bank - Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Abanke, Gorenjske banke, Banke Koper in Sberbank. In to pod boljšimi pogoji. "Okoli 100 milijonov je šlo za poplačilo starih dolgov, razliko pa bomo porabili za obratna sredstva in uravnavanje denarnega toka. Do leta 2023, ko sindicirano posojilo zapade v poplačilo, bomo z letnimi plačili po okoli sedem milijonov evrov odplačal 50,9 milijona evrov, leta 2023 pa še preostalih 61,9 milijona evrov," je poudaril predsednik Uniorjeve uprave Darko Hrastnik in povedal še, da kupca za program Turizem (Terme Zreče in RTC Rogla) še vedno niso našli. Do konca januarja se bodo odločili, ali bodo prodajo za leto ali dve ustavili ali pa z njo nadaljevali. Unior je tudi 97-odstotni lastnik RTC Krvavec. Po Hrastnikovih napovedih naj bi ga prodali spomladi prihodnje leto. "O tem, kdo se zanima za Krvavec, še ne želim govoriti. Lahko povem le, da potekata dva skrbna pregleda. Novi lastnik pa najverjetneje ne bo tujec," je skrivnosten Hrastnik. Uniorju banke zaupajoŠe leta 2013 je Unior posloval z izgubo, letos pa predvidevajo deset milijonov evrov dobička. Predsednik uprave Nove ljubljanske banke Blaž Brodnjak pravi, da banke pozorno spremljajo slovenska podjetja. "Podpiramo dobre podjetniške zgodbe. In takšno piše tudi Unior. Gre za eno večjih sindiciranih posojil v slovenskem prostoru. Skupaj z drugimi bankami, ki so v tem poslu odigrale pomembno vlogo, dokazujemo, da v podpori slovenskemu gospodarstvu znamo in zmoremo stopiti skupaj," poudarja Brodnjak, ki zagotavlja, da bodo banke vedno stale ob strani podjetjem z jasno in ambiciozno poslovno vizijo. Izjavama Darka Hrastnika in Blaža Bordnjaka prisluhnite v spodnjem posnetku. (BF)

Potem, ko se je v zadnjih letih soočalo s finančnimi težavami, je odslej del nove, večje nepremičninske družbe Atrij Fisa, s sedežem v Celju. Na poti okrevanjaAtrij Celje, ki spada med največja podjetja za upravljanje nepremičnin na Celjskem, deluje že dobrih 37 let. Upravlja z več kot 300 objekti na širšem celjskem območju, v zadnjih letih pa se je, tudi zaradi razmer na trgu, soočal s finančnimi težavami. „Imeli smo premalo kapitala, zato so se pojavile motnje v tekočem poslovanju,“ je pojasnil direktor Radovan Cink. Da bi izboljšali poslovanje, so si v podjetju že več let prizadevali najti strateškega partnerja, ki bi Atrij Celje kapitalsko okrepil. To jim je sedaj uspelo s priključitvijo, k večji nepremičninski družbi Atrij Fisa, katere 60 odstotni lastnik je fružba Fisa nepremičnine iz Murske Sobote. Atrij Celje ima v novonastali družbi, ki bo poslovala na dosedanjem naslovu v Celju, 30 odstotni delež. Podjetje pa kljub združitvi ohranja vse dosedanje aktivnosti in nadaljuje delo. (NS)

Ves trud je poplačan  To ni prvi velik uspeh članov Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Lani je Nevenka Štor s psičko Neli postala celo svetovna prvakinja. Bronasto odličje Sebastijana Straška in triletnega labradorca Thora je nova izjemna uvrstitev na tekmovanjih najvišjega nivoja. »Ves vložen trud, vse ure in nadure treninga žanjejo svoje rezultate. Stopničke na svetovnem prvenstvu so le potrditev, da sva na pravi poti,« je po prihodu iz Torina, ki je gostil prvenstvo, povedal Sebastijan. Še več je razkril v pogovoru z Martinom Kacbekom. Prisluhnite v spodnjem posnetku. (AD)

Pošta Slovenije je skupaj z judo klubom Z`dežele Sankaku in Filatelistično zvezo Slovenije predstavila posebno poštno znamko, na kateri je upodobljena zlata celjska olimpijka Tina Trstenjak. Trstenjakova se je tako pridružila svoji klubski kolegici Urški Žolnir in vsem slovenskim olimpijcem, ki so doslej osvojili zlate kolajne in že imajo svojo znamko. Med njimi so Iztok Čop, Luka Špik, Rajmond Debevec in Primož Kozmus. Nekaj utrinkov s predstavitve na Lopati v spodnji galeriji, prisluhnite pa tudi Tini Trstenjak o pomenu lastne priložnostne znamke. (NS)

Zaznamovala sta ga mirnost prekmurske ravnice in primorski temperament njegovih prednikov, zato se povsod počuti kot doma.  Renato Jenček, ki je v mladih letih želel postati oficir in celo duhovnik, je svojo igralsko kariero pričel v gledališču v Novi Gorici, katerega štipendist je bil. Krajši čas je igral v Mariboru, nato pa se je ustalil v Celju, kjer si je ustvaril tudi družino. "Skozi življenje kar mirno plujem," pravi Renato Jenček, ki ga skozi življenje vodijo preprosta humanistična načela: "Strpnost, prijaznost ter individualnost do te mere, da ne škodiš drugim in da skrbiš za tebi ljube ljudi ..." V tej sezoni ga v SLG Celje med drugim lahko vidite v predstavi za otroke Jakec in breskev velikanka, pravkar pa so se začele priprave na predstavo Romeo in Julija, v kateri Jenček igra očeta Capuleta. Premiera bo v februarju 2017. V radijskem srečanju z Greto Kokot Rajković je Renato Jenček spregovoril o pripravah na različne vloge, o svojih avtorskih in filmskih projektih ter o zorenju igralca in življenju v gledališču nasploh. Posnetek spodaj. pogovor v povezavi

JLA kljubovala osamosvojitviNa podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile - Teritorialna obramba in slovenska policija. Spopadi so se začeli 27. junija. Neomajnost naroda, vojske in policijeSlovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na naših tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN-a. Nas pa je zanimalo, kaj menite o povezanosti naroda dandanes, pa tudi ali ste ponosni, da ste Slovenec(ka)? Nekaj vaših mnenj smo ujeli na ulici - prisluhnite jim v spodnjem posnetku. (BF) v povezavi   SMO KOT NAROD POVEZANI

„Kakor je Jezus hodil okrog in dobroto delil ter nam v priliki o usmiljenem samarijanu pokazal, kako moramo skrbeti za vsakega človeka, tako naj bi tudi mi delali dobro vsem ljudem, še posebej tistim, ki so v stiski in so potrebni naše bližine in pomoči,“ je v svoji božični poslanici med drugim poudaril celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in dodal: „Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, smo poklicani, da smo z vsemi ljudmi, ki v srcu dobro mislijo, vedno pripravljeni pomagati in reševati probleme v naši družbi in v današnjem svetu, v katerem je veliko teme, krivic in trpljenja vseh vrst. Tu naj sveti naša luč.“ Celotni poslanici celjskega škofa prisluhniote v spodnjem posnetku. (AD) v povezavi ...  BOŽIČNA POSLANICA CELJSKEGA ŠKOFA

Pater Karel Gržan je napisal že več kot 30 knjig - za otroke in mladino ter za odrasle. Med njimi so "Le kaj počne bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih" ali "Živeti je priložnost" in zadnja "Vstanimo v suženjstvo zakleti". Pa še več jih bo. Pater Karel Geržan je tudi arheolog in predavatelj ter nesebičen pomočnik ljudem v stiski, tudi zasvojencem. V spodnjem posnetku prisluhnite njegovemu pogovoru z Mimico Kidrič. v povezavi ...

Predsednik republike Borut Pahor, hokejski in košarkarski as Anže Kopitar in Goran Dragić, hrvaška estradnica Severina … Le nekaj znanih imen, ki jim je imel Magic Aleksander čast predstaviti svoje trike. Lahko bi tudi rekli, da so imeli oni čast, da je mladi čarodej čaral zanje. „Ne morem izbrati, pred kom mi je bilo najljubše nastopati, ker vsak je bil nekaj posebnega. Sicer pa vedno, ko kažem nek trik, poskušam narediti iz njega spomin, da si ga bo ta oseba za vedno zapomnila. Zato gledam globoko v oči, se osebe dotaknem, to da dodaten čar magiji. Tako mi je pri vsakem, za kogar čaram, najpomembnejša njegova reakcija. Ker je vsaka drugačna in posebna, je vsaka toliko vredna, ne glede na to, komu kažem trik,“ pravi Magic Aleksander. Kaj vse je še povedal v zanimivem pogovoru s Katjo in Davorjem in kako je osupnil Katjo, prisluhnite v spodnjem posnetku. (AD)

Leto spremembIsaaca Palmo je v Slovenijo, iz drugega konca sveta, sprva pripeljala služba, a ostal je zaradi ljubezni. Na Ptuju je spoznal svojo ženo Patricijo, za katero vedno znova pove, kako jo ima rad in kakšen navdih mu je. Za 25-letnika, ki je v Sloveniji komaj eno leto, se je v tem času veliko spremenilo. Preselil se je čez lužo, se poročil ter uresničil veliko željo, stati na odru oddaje Slovenija ima talent. Tudi učenje slovenskega jezika ni mačji kašelj, a kot pravi Isaac, je njegova učiteljica prav njegova žena. Kaj vse je ob obisku v našem studiu še zaupal Katji Žolgar, kakšni so njegovi načrti, česa si želi in kako se je počutil ob ustvarjanju nove skladbe in videospota z Manco Špik, prisluhnite v spodnjem posnetku. (NS) nadaljevanje ...