Ko se je procesija premikala po dolgi ulici, se je zgodil dogodek, ki je naredil velik vtis na Simona. Številni ugledni ljudje so hiteli v Tempelj in mnogi so se umaknili, ko so zagledali Jezusa zaradi farizejskega strahu pred onesnaženjem, medtem ko so se drugi ustavili in izrazili usmiljenje do Jezusovega trpljenja. Ko je procesija prišla približno 200 korakov od kraja, kjer je Simon iz Cireje pričel pomagati našemu Gospodu nositi Križ, so se odprla vrata lepe hiše in žena plemenitega videza je prišla ven, skupaj z majhno deklico. Stopili sta do začetka procesije. Seraphia je bilo ime pogumne žene, ki si je upala soočiti z razjarjeno množico. Bila je žena Siraha, ki je bil en izmed svetovalcev v Templju Gospoda YHVH. Pozneje je postala znana kot Veronika, kajti dobila je ime po besedah „vera icon“ ( resnični portret), v spomin na njeno pogumno vedenje tega dne.

Hans Memling - wikipedia

* * *

Seraphia je pripravila izvrstno aromatično vino, ki ga je pobožno želela ponuditi našemu Gospodu, da bi ga okrepčala na njegovi žalostni poti na Kalvarijo. Nekaj časa je stala na ulici in nato se je vrnila v hišo in tam čakala na procesijo. Ko sem jo prvič videla, je bila zavita v veliko tančico in držala je za roko posvojeno deklico, staro devet let. Velik šal je visel na njeni roki, deklica pa je poskušala skriti vrč z vinom, ko se je procesija približala. Tisti, ki so hodili na začetku procesije, so jo poskušali odriniti, a ona si je utrla pot skozi množico, vojake in lokostrelce, tako da je prišla do Jezusa in padla na kolena pred njim. Dala mu je šal in mu rekla: Dovoli mi, da obrišem obraz mojega Gospoda. Jezus je vzel šal z levo roko in obrisal krvaveči obraz, se ji zahvalil in ji ga vrnil .

Seraphia ga je poljubila in ga dala pod svoj plašč. Deklica je potem plašno ponudila vino, a brutalni vojaki Jezusu niso dovolili piti. Nepričakovano pogumno dejanje Seraphije je presenetilo stražarje ter povzročilo trenuten zastoj, ki ga je izkoristila, da je ponudila šal svojemu Božanskemu Mojstru. Farizeji in stražarji so bili zelo jezni, ne le zaradi zastoja, temveč zaradi javnega pričevanja oboževanja, ki ga je izkazala Jezusu in maščevali so se tako, da so ga udarjali in ga maltretirali, medtem ko se je Seraphia urno vrnila v svojo hišo.

Ko je prišla v sobo, je položila volnen šal na mizo in nato je padla na kolena. Kmalu za tem je v sobo vstopil prijatelj in jo našel na kolenih, medtem ko je deklica jokala. Presenečen je zagledal krvavo obličje našega Gospoda, vtisnjeno na šal, v popolni podobnosti, ki je ganila srce in povzročala bolečino. Dvignil je Seraphio in ji pokazal šal. Ona je spet pokleknila in v solzah vzkliknila: "Zdaj resnično lahko odidem z radostnim srcem, kajti moj Gospod mi je dal spomin nanj."

Šal je bil iz fino tkane volne in bil je trikrat daljši kot je bil širok. Nosil se je na ramenih. Bilo je v navadi podariti takšne šale ljudem v stiski ali bolnikom, da bi z njim brisali obraz. To je bil izraz simpatije ali sočutja. Veronika je hranila ta šal do svoje smrti in visel je pri vzglavju njene postelje. Nato so ga dali Blagoslovljeni Devici, ki ga je zapustila Apostolom, oni pa so ga pozneje predali Cerkvi.

Odlomek iz knjige The Dolorous Passion of Our Lord Jesus Christ nemške nune in stigmate Anne Catherine Emmerich      ( !774- 1824). Prevod: Radha