Krasna slika... nekako takole na začetku novega leta stopamo na prste, kot tale škrat, in radovedno (ali bojazljivo) kukamo v prihodnost, zbiramo pogum za korak ali drzen skok v neznano, se sprašujemo, kaj nam bo leto prineslo in kaj odneslo ali pa se, kakor kdo, zaupljivo prepustimo toku. Odgovor je v ljubezni do življenja in (za)upanju ... Zaupati res ni vselej mogoče, vedno pa lahko upamo ... na najboljše seveda. In kot sem že napisala v voščilu eni od prijateljic: Naj vam leto 2015 prinese vse dobro in vse lepo. Naj odnese čim več slabega. Naj bo prijazno z vami, pa tudi vi z njim, seveda. 　 Naj vas to leto ljubi in vi ga ljubite. 　 Na koncu je vendar vedno ljubezen, ljubezen do življenja in do neskončne palete možnosti, ki se nam nudijo. Včasih jih tudi ne vidimo. In včasih jih morda tudi resnično ni. A kljub temu, vedno bomo imeli sebe, če drugega ne. In to je na koncu koncev VSE, s čimer lahko (ne)KAJ naredimo... ali pa tudi ne. Izbira je (vedno) naša ...