Pa še nekaj malega o ciljih in novoletnih zaobljubah ...

Nekje sem prebrala:

"Moj cilj za leto 2015 je, da dosežem cilje iz leta 2014,
ki bi jih moral doseči v letu 2013,
ker sem si to obljubil leta 2012 ...
in planiral že v letu 2011 ... "

Ja, kaj naj zdaj rečem na to ...? Nič, pa še res je v nekaterih rečeh ...

Torej, sama še nisem naredila analize uresničenih ciljev ...
In mogoče niti ne želim kaj dosti analizirati.

Ker bi verjetno ugotovila, da je kar precej lanskih zaobljub ostalo neizpolnjenih.
In jih bo potrebno ponovno vnesti v seznam (za)obljub za novo leto.
Pa naj bodo te napisane črno na belem ... ali pa zgolj v 'oblačku' naših misli.

"Glej, pa nič zato," si rečem ...
Za nazaj se ne da nič popraviti, nič spremeniti ...
Potrudili se bomo, da bomo v novem letu uresničili,
kar nismo uspeli uresničiti v starem letu
in še kakšno 'zaobljubo' dodali.
V narekovajih zato, ker zaobljub nočem (več) jemati preveč resno ...
Potrudimo se po svojih močeh. In če ne uspemo,
si potem vendarle ne rabimo preveč očitati.

Vsak namreč hodi svojo pot v življenju. Ta je le redko gladka in brez ovir.
Naučiti se moramo torej premagovati ovire,
včasih tudi 'spremeniti smer'.
In brez slabe vesti prilagoditi svoje načrte (in zaobljube) oviram na poti.

Takole pa o tem našem življenjskem (po)potovanju pravi
tale kratka štirivrstičnica pesnika Toneta Pavčka:

Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama - GLAVNA