Zagaten in provokativen je diskurz, ki tematizira (manifestno) spolnost/seksualnost znotraj leve/liberalne in desne/konzervativne populacije. Nedavno sem »rignil«/twittnil/»čivknil«, da so desne ženske seksualno bolj normalne kot leve (beri: profeminsitično liberalne), ki jih evidentno zanaša v zloglasno »enakost spolov«, torej v feminizem (v katerem vlada odpor do »želje po kurcu«). Mnoge uradne levičarke rešuje latentna konzervativnost v paketu katere domuje tudi »normalna seksualanost«, torej seksualnost kjer je prostor tudi za (po tihem) ozaveščeno »željo po kurcu«. Če bi ta »čivk« teoretsko mace bolj argumetniral, bi se seveda dotaknil primarne družine, v katerih odraščajo hčer(k)e/ženske, in (rojene) »konzervativke«, torej desničarke in (rojene) levičarke, bolje rečeno liberalke. V spolnosti »konzervativke« le niso tako konzervativen, kot bi mislili na prvi pogled, na prvo (nepremišljeno) žogo. Namreč, spolna identiteta in spolna želja se (pri ženskah) razvije znotraj primarne družine v odnosu do očeta. »Desni« oz. »konzervativni« oče zna v svoje hčerke naseliti kar precej (speče) pohote, ki so v odraslosti vselej prebudi – začenši z ozaveščanjem fantazij. Manifestirane pohote »konzervativnih« žensk so potem deležni možje teh »konzervativnih« žensk, ali pa njihovi ljubimci, če so možje – kar se (»rojenim«/konzervativnim) desničarjem pogosto zgodi – seksualno/spolno zavrti. Ob tem je treba dodati, da so tudi med militantnimi političnimi desničarji takšni, ki sovražijo partizanstvo/NOB, ljubijo domobranstvo, so proti socializmu in za kapitalizemm, so pa v resnici, po psihološki strukturi, latetnon liberalni. Pri njih torej v osebnostni/psihološki strukturi domuje precej latentna liberalnost, ki jo skozi nekatere obrambne mehanizme ("spreobračanje v nasprotje" in "reaktivna/reakcijska formacija") transformirajo (potlačijo, sublimirajo, izrinjejo, sublimirajo, (si) jo (z)racionalizirajo). Bi pa rekel, da je med levičarji več latentnih konzervativcev, kot je med desničarji latentnih liberalcev (ta zakonitost še posebej velja za Slovenijo).

Kljub temu, da ob ekstremno konzervativni (krščanski, desničarski) mami lahko hči razvij veliko sramu in celo gnusa (do nekaterih spolnih praks), pa je vendarle oče tisti, ki v svojo hčer(ko) – ne da bi se posebej trudil (skozi svojo avtoritativno držo) – vcepi/naseli normalno, če ne celo povečano, pohoto. Ta isti oče, ki pa je na drugi strani lahko za svojega sina (pre)strog in kaznovalen, kar (v) sinu lahko (skozi srem in gnus) zavre razvoj normalne seksualnosti, torej povečane (manifestne) pohote. Močan (avtoritativni/avtoritarni) oče v svojo hčer (posredno) naseli veliko pohote (tudi sposobnost multiorgazmičnosti), v sina pa močan Nadjaz, ki (mu včasih) preprečuje udejanjanje oz. nebrzdano bohotenje pohote. Dobri ljubimci bi bili po tej logiki »rojeni liberalci«, ne pa konzervativni desničarji, ki morda svojim ženam – v ekstremih situacijah – še fafati ne puistijo (kunilingusa jim/si sploh ne privoščijo). In željo po fafanju prej razvijejo klasične desničarke/konzervativke, kot pa (pro)feministične levičark/liberalke, ki se jim (pogosto) »kurc (celo) gnusi«, ker so svoj ojdipalno-kastracijski kompleks zapeljale/razrešile popolnoma napačno. Liberalna družina tolerira emancipirano/karieristično (»enakopravno«) mamo; in ravno po (dominantni) mami se ponesrečeno zgleduje hčera. Ob tak(š)i mami – ter hkrati ob simbolno kastriranem očetu (ki je stranski produkt oz. kolateralna škoda feminizma) – hči ne more razviti dostojne ozaveščene/manifestne »želje po kurcu« (beri: pohote). Sin profeminstične mame pa ima spolno željo »sperverzirano«, celo »sadistizirano« (zaradi potlačene jeze do falične mame), močnega Nadjaza pa takšen sin/moški ne razvije, ker ima simbolno kastriranega očeta. Nadjaz je tisti, zaradi katerega moškemu spolna želja ne pobezlja. Liberalni moški, ki politično gravitirajo na levo, torej nimajo močnega Nadjaza, hkrati pa jim ravno zato pogosto nekontrolirano zdivja spolna želja, pohota. Ravno to pa je tisto, kar »normalnim« ženskam paše – in normalne ženske prihajajo iz tradicionalnih/konzervativnih družin, ki imajo (vsaj latentno) desno politično afiniteto.

V spletu nesrečnih zgodovinskih okoliščin je slovenska desnica spotaknjena z afiniteto do domobranstva – afiniteta do Cerkve/RKC (za spotikljaj) sama po sebi niti ne bi bila odločilna. Slovenski (pro)konzervativni volivci bodo zato še vedno volili leve stranke – tokrat množično za Cerarjevo SMC, ki niti ne skriva afinitete do vernosti/religioznosti (vsaj Miro Cerar ne).

Za žensko multiorgazmičnost smo rekli, da je (načeloma) domena (latentno) konzervativnih žensk, ki so rasle v tradicionalnih družinah, z dominantnim/avtoritativnim očetom in dokaj »liberalno« mamo – torej mamo, ki hčerki seksualnega »greha« nikoli ni smrtno prepovedala in ji (neprestano) govorila: »Kurba pa že ne boš!«. Takšno žensko mora v svoj seksualni primež dobiti »seksualno liberalen« moški, ki (v njej) dokončno prebudi/oživi (beri: ji da krila) dobro dispozicionirano seksualnost. Konzervativni (ortodoksni) desničarji torej niso pravi ljubimci za svoje (desne) žene. »Rojeni« (sremežljivi ali celo v seksualni gnus ujeti) desničarji/konzervativci bi bili (v seksualnosti) v resnici bolj kompatibilni z aseksualnimi (pro)feministkami, ki gravitirajo na levo, čaprav v samem partnerstvu (zakonu) z njimi ne bi mogli harmonično živeti – a ne zaradi nesoglasi v politični opredeljenosti, pač pa zaradi odločanja in glavne besede v družini, ki jo vselej hoče imeti »moškinja«, torej feministka. Konzervativni desničar in (liberalna) feministka sta seksualno kompatibilna, ker sta oba (dokaj) aseksualna). Na drugi strani sta (načeloma) svojevrstno kompatibilna pohotni/nebrzdani liberalec, ki ga sicer občasno (precej bolj kot konzervativca) muči impotentost oz. erektilna disfunkcija in konzervativna desničakra (seveda če se ne kregata zaradi politike). Konzervativec dobi erektilno disfunkcijo zaradi strogega očeta/Nadjaza, liberaleca pa zaradi falične matere. In erektilnih disfunkci ter »viagrske pomoči« je več na levi (med liberalci), kot na desni. Multiorgazmičark je več na desni kot na levi. Problem za orgazmom imajo bolj feministke (na levi) in vse tiste ženske, ki niso imele harmonuije z ojdipskim očetom, oz. če ga sploh niso imele/poznale. Čeprav se lahko zgodi, da imajo hiperseksualnost razvito ravno ženski, ki niso imele (ojdipskih) očetov. Tudi kakšna (redka) multiorgazmičarka razvije svojo multiorgazmično sposobnost ravno zaradi "težav" z očetom.

Vibrator pa domuje bolj na desni, kot na profeministični levi (tam so bolj aktualni prstki, tuš in zobna ščetka, tista na baterije). Vibrator se med feministkami bolj uporablja pri prakticiranju seksa za istim spolom. (Seksa z istim spolmom – v trojčku – so bolj oz. tudi sposobne desničarke; trojček femiistkam/"moškinjam" (sploh) ne paše – razen, če niso zelo sugestibilne in podležejo moškemu prigovarjanju. Še raje kot trojček z žensko imajo desničarke/konzervativke rade trojček z dvema moškima/kurcema.) Feministke – v mislih imam (uradno) heteroseksualne ženske (ki jih pogosto zanese tudi v prakticiranje seksa z istim spolom) – se v klasičnem seksu (z moškim), v koitusu, zdijo (same sebi) premagane. Bolj kor moški suva vanje, bolj jim to psihično ne paše. V sebi čutijo razcep/razkol: po eni strani bi rade bile dobro nategnjene/poseksane, po drugi strani pa ne, ker se (zaradi potlačenega/ojdipskega/nezavednega zavidanja penisa) čutijo »premagane«. In jasno, da jim je fafanje nočna mora – sperma se jim gnusi. »Rojene« – bodisi manifestne, ali pa letentne – konzervativke/desničarke spermo (kot žlahtno tekočino) obožujejo, fafanje jim predstavlja ljubo opravilo (razenm če niso bile spolno zlorabljene). »Lizanje rane«/vagine (kunilingus) (s strani moških) si konzervativke privoščijo z užitkom, liberalne feminiske pa to dopustijo bolj ženskam, ne pa moškim (zopet je v ozadju zavidanje penisa). Konzervativni moški imajo manj problemov z impotentnostjo (erektilno disfunkcijo) vendar jim oralne prakse (kunilingus) niso blizu …

Spolna zloraba to, nakazano paradigmo, popolnoma poruši. Veliko spolnih zlorab se je zgodilo ravno feministkam – in mnoge postanejo fanatične/militantne feministke ravno zaradi spolne zlorabe (penis se jim (za)gnusi). Itd.. Itd.. Itd.. http://www.romanvodeb.com/ (OPOMBA: Jeseni bom "ordiniral" ob sredah tudi v Ljubljani, sicer pa v Trbovljah.)

No, tole je bilo res da malce posplošeno. Odtenki teorijo so sicer konsistentni, toda vsega se mi tukaj na dolgo in široko res ne da razlagati (argumentirati). Branje je bilo tokrat zanimivo in bolj množično, kot branje prvih štirih delov. In ravno prve štiri dele tega politološko-psihoanalitičnega diskurza sem napisal zato, da bi vi, spoštovani bralci, bolje štekali (slovensko) levost in desnost.