V nedeljo popoldan so me po telefonu poklicali s Planet Siola, da bi malce psihološko oz. psihoanalitično pokomentiral ta ping-pong med Vlado in SDH.  Dejal sem jim, da jim bom podal odgovor pisno čaz par ur. In dejansko sem si v nedeljo zvečer vzel čas in spisal odgovor, ki je bil osredotočen na psihološko plat tega političnega "ping-ponga". To, da sem jaz osebno PROTI razprodajam državnega premoženja v bistvu nima nič pri "profiliranju" Vlade, SMC in/oz. Mira Cerarja. Moj originalni/prvotni odgovor je bil obsežnejši, kot smo ga naslednji dan (v ponedeljek) prebrali (skupaj z mnenjem Veronike Podgoršek in Tomaža Erzarja). Nagovor novinarja po E-mailu pa je bil takle:

"Pozdravljeni, kot sva se dogovorila v telefonskem pogovoru, vam pošiljam mail in vas prosim za kratek komentar, ki se nanaša na ravnanje vlade. Zanima me, kakšno sporočilo državljanom daje ministrska ekipa - pretežno moških - ker ne zmorejo oziroma si ne upajo sprejeti odločitve o prodaji Telekoma Slovenije, in odločitev za to vračajo ponovno upravi in nadzornikom SDH, ki pa so o tem že odločali."

Boris Vezjak pa me je nabil na svoj FB-zid, njegovi pajdaši pa so me nažigavali - in me še vedn in si dajejo sadističnega duška, ne da bi pomislili, da sem jaz psihološko/psihoanalitično analiziral Vlado, Cerarja in/oz. SMC (in SD/Židana in DeSUS/Erjavca). Nisem bil pa povprašan, ali sem jaz "ZA" ali "PROTI" prodaji Telekoma.  V politični analitiki kakšrno se grem jaz mora "subjekt zapustiti diskurz", kot se reče v epistemologiji/filozofiji, in Vezjak bi kot filozof moral to vedeti. Seveda je Vezjak spotaknjen s svojo jezo do mene oz. do mojega sesuvanja proLeGeBiTrovske in profeministične novele ZZZDR, Vezjak je seveda "kronično" ZA Jezen je tudi na psihoanalizo, ki apriorno presega domet njegove "filozofije" oz. pameti. In v psihoanalizi je on slab, in ko žali, žali vsakega, ki presega domet njegove pameti in nanj meče senco.  V objemu šibkega ega je pač popadljiv. In potem na udaru nejgovega "press-a" občasno pridemo misleci ala Boštjan M. Zupančič, Vesna V. Godina in še kdo. Ampak to ni naš problem, pač pa Vezjakov simptom. Njegova (leva) kronična nergavost je seveda analizabilna - toda: "Kdo pa je on, da bi se jaz z njim ukvarjal?" - tokret se le malo branim oz. bolj pojasnjujem, zakaj je moj komentar (na zaplete okrog prodaje Telekoma) takšen kot/kakršen je. Glasi pa se takole:

""""Če na problem prodaje Telekoma gledam s psihanalitičnega vidika, bi lahko dejal, da moški na vladi cincajo – v smislu: »Ženska postane voljna, razširi noge, on, moški pa si ne upa poriniti, ga not dati!« Vemo o čem (simbolno) govorimo – »sedem ur in pol se pogovarjajo, ali ga bodo not dali, medtem, ko jih ženska čaka z narazen nogami« … Funkcionalno odrasli moški zna v zagatnih in težki situacijah odločno in neomajno potegniti potezo – kakršnokoli že, le cincati in cagati, torej omahovati, ne sme. Miro Cerar in njegova ministrska ekipa pa cinca, nobenega pravega testosterona ni čutiti, nobene falične odločnosti. Bobu bi bilo treba zdaj pač reči bob, torej odločno »poriniti«, pa naj se zgodi karkoli. Ta kronična neodločnost in prelaganje problema postaja že kar značilnost Mira Cerarja in moškega dela njegove ministrske ekipe.

Prodaja državnega premoženja, tudi Telekoma, je sicer politični oz. ideološki, torej splošen družbenoekonomski problem – in leve stranke so generalno proti privatizacijam/prodajam, desne pa za. Miro Cerar in njegova SMC pa sedaj načeloma ni toliko leva v tem prokapitalističnem smislu – zato je čudno, da se Telekom po vseh teh predpripravah še ni prodal. Jasno je, da so trenja prisotna na ravni koalicije. Vendarle pa SDH ne more in niti ne sme potegniti te odločilne poteze in se odločiti namesto vlade. »Poriniti« oz. pospešiti prodajo mora Miro Cerar (Vlada, SMC) – ampak za to je potrebno imeti določen pogum, »jajca«, testosteronskost, torej faličnost, ki pa je Miro Cerar očitno nima. Nobenih faličnih in popadljivih prišepetovalk (ženskega spola) sedaj ne more klicati na pomoč, tako kot se je to zgodilo pri sprejemanju novele ZZZDR po hitrem postopku.

Židana in Erjavca je, vsakega po svoje, mogoče razumeti. SD je oz. mora načeloma biti zvest socialistični paradigmi, zato mora biti proti prodaji Telekoma. Erjavca pa je po drugi strani tudi mogoče nekako razumeti, da kot del ministrske ekipe (in DESUSa) ne bi bil rad za nič kriv – samo všečen bi rad bil, tako kot vedno, in nikomur se ne bi rad zameril. Izpade pa tokrat zelo »estrogensko«, torej, »koga ga mora not dati, ga ne da« – se boji, kaj bo … Miro Cerar pa bi se v tej situacij vendarle moral odločno odločiti. Odločno odločanje je očitna Cerarjeva šibka točka. Njegova cagavost oz. cincavost je po mojem mnenju prej simptom siceršnje njegove psihološke oz. osebnostne neodločnosti, nekakšne funkcionalne neodraslosti – ker: pravi moški so odločni, in to najbolj takrat, kot to terja situacija, in ne takrat, ko je treba, zaradi naveličanosti zamenjati (eno in isto) žen(sk)o. No, lahko pa, da je v ozadju veliko ostalega politikantskega balasta – pri prodaji Telekoma se lomijo tudi družbenoekonomska kopja. »Prodati ali ne prodati?«, to je zdaj to zloglasno vprašanje v katerem se vidi razkol med levostjo in desnostjo, torej med slovensko levico in desnic. In prav SMC se je doslej pokazala precej bolj leva stranka kot se je sprva mislilo. Morda je sedanje cincanje pri prodaji Telekoma prav posledica interne razklanosti SMCeja med (manjšinsko) prodesnostjo in (večinsko) prolevostjo.""""

Kot zanimivost navajam sedaj nekaj komentarjev Vezjakovih pajdašev na njegovem FB-zidu:

Asja Pikica: "Boris, ta Vodeb bi pa res rabil sam kako pomoč."

Petra Marinšek: "NEEEEEEEEEEE, ne to objavljat! Da me oči, možgani in srce takoj zabolijo, ko samo ošvignem ta post! Neeeeeeeee, grozno. Joj, kar okus v ustih se mi spremeni ob misli nanj.... Bah, fuj!"

Senka Polanec: "Teoretski psihoanalitik? Ali je to dopisna šola (na kotalkah, po možnosti) ali kako??"

Ena Levičarka: "Saj se mi kar smili tale ubogi revež ... kakšne frustracije morajo povzročiti ta način razmišljanja si najbrž ne morem niti predstavljati."

Miroslav Cunjak: "Tale bluzi v dobesedno božji delec. Cerar popolnoma nič ne cinca, temveč sledi agendi. Medtem, ko sam Vodeb ni ravno nek referenčni primer normalnosti."

Srecko Lovrencic: "Človek je zrel za psihiatrijo....kot pacient. Falusi sem. Falusi tja. Falusi gor. Falusi dol.... naj ga že končno kdo porine, da bo nehal poneumljat."

PS: Kot vidite, dolgčas mi pa res ni, in tudi nasmejim se pogosto na svoj račun.