Leta 2011 sem imel zadnji (gala) intervju za Delov Ono. Takrat Sabina Obolnar še ni bila kontaminirana s feminizmom in me je imela še “rada”. Potem je v pismih bralcev “udarila” feministična aktivistka Mojca Dobnikar, ki sedaj vodi “Spol.si”, ki je protagonist akcije “Bodeča neža” (Rdeče zore), kjer se izbira “naj-SEKSITA” ... Mojca Dobnikar je (oba Evi D. Bahovec, Renati Šribar, Renati Salecl, Darji Zaviršek, Ljubici Marjanović Umek, Svetlani Slapšak, Vlasti Jalušić, Milici Antić Gaber, Barbari Rajgelj ...) ena od latentnih ideologinj slovenskega feminizma, ki je s svojim aktivizmom pomagala kastrirati moški spol. Evo, kako se je takrat – po moje intervjuju – razpizdila na Sabino Obolnar in tudi nekaj dosegal:

Spoštovana urednica One Ker Ona sama sebe imenuje »ženski magazin«, predlagam, da nehate objavljati prispevke, ki so žaljivi do žensk, naj gre za prispevke v obliki intervjujev, ki so žaljivi do žensk, naj gre za prispevke v obliki intervjujev, člankov ali kolumen. Seveda smo bralke dovolj bistre, da si same ustvarimo sodbo o kom, ki zase trdi, da je freudovec, pa njegove izjave kažejo, da Freuda ni niti dobro prebral, kaj šele, da ga bi znal in zmogel razlagati. Prav tako si lahko same ustvarimo sodbo o kom, ki v svoji kolumni meče vse ženske v isti koš in pravi, da »ženske« živimo v »sovražnem svetu moških«, pri tem pa mirno preskoči dejstvo, da ne moški ne ženske nismo enovita družbena skupina, o kateri bi se dalo soditi kar počez. Mislim, da bralci in bralke znamo izluščiti zrnje od plevela. Mislim pa tudi, da nisem edina, ki se sprašuje, zakaj da Ona prostor prispevkom, ki ne zdržijo ne teoretske, ne praktične, izkustvene preizkušnje, hkrati pa povprek udrihajo po ženskah, še posebno pa po feministkah – spet povprek, ob tem pa še po konkretnih posameznicah. Zlajnana resnica je, da brez feminističnih bojev ne bi bilo enakopravnosti spolov in prizadevanj za njihovo družbeno enakost. Zakaj je torej treba udrihati po njih? Predlagam, da v prihodnosti k intervjuju in pisanju vabite ženske, kot so: Milica G. Antić, Renata Šribar, Alenka Švab, Vlasta Jalušič, Nataša Velikonja, Barbara Korun, Uršula Cetinski, Metka Mancin, Liljana Burcar, Tatjana Grajf, Svetlana Slapšak, Mojca Pajnik itd. Lepo bi bilo videti, če bi »ženski magazin« objavljal prispevke žensk in o ženskah, ki so strokovnjakinje na svojih področjih, hkrati pa se spoznajo tudi na vprašanje enakosti spolov, pa tudi marsikateri moški bi se našel, ki mu enakost spolov ni tuja tema. Verjamem, da nisem edina med bralkami in bralci, ki vam bi bila hvaležna za takšno preusmeritev uredniške politike. Mojca Dobnikar, Ljubljana

Mojca Dobnikar je tako (med ostalimi) utrla pot Svetlani Slapšak in Renati Šribar, ki v zadnji letih najbolj ponesrečeno lomastita po slovenskih (levih) medijih. Milici Antić Gaber je utrl pot že njen mož, bivši minister Slavko Gaber ... Uršulo Cetinski so potem s feministično pomočjo ustoličili v Cankarjevem domu ... Moški pa s(m)o kastrirani – tisti pa, ki (še) niso, so navadni (levi) “jajčkoti”, “pezdet(k)i” ...

PS: Protestno pismo Mojce Dobnikar se je nanašalo na tale moj intervju: https://www.delo.si/druzba/libido-vselej-zahteva-davek.html