Članek
COVID19 - 5. del
Objavljeno Mar 31, 2020
V teh dneh sem toliko aktiven kot še nikoli. Sedim in pišem, razmišljam, twitam, repliciram, snemam vloge/videe … Glava se mi greje (»s četrto«). Celo svetujem po telefonu, FB, E-mailu in Skype-u ... Pripravljam se na (današnji, torkov Faktor) … Se mi zdi, da ne bo narobe, če še »ne-twitteraše« seznanim z mojimi twitti zadnjih parih dni.
27. marca je minil v znamenju pričakovanja mojega TV-spopada z Jasmino Kandorfer in Aleksandro Drole Winkler, ki so ga nakandno odpovedali. Toliko bolj jezen sem bil, ker me je zamenjal »duhovni šepetalec« Matjaž Obranovič, ki sem ga kot »težkega pacienta« v »podlistku« obdelal že pred leti. Njegov zadnji »Klepet ob kavi« me je spravljal ob pamet – ob misli, da sem pred leti preklicaril vse možne inštitucije in inšpekcije, vključno s Kulturnim ministrstvom: »Če mislite, da ste slišali že vse, poslušajte tole - človeška neumnost res nima meja. Namesto na tablete, na zaprti oddelek psihiatrije, mu "Klepet ob kavi" daje možnost izlivati blaznost direktno ljudem v žilo.« https://www.youtube.com/watch?v=5jBPXWcHlSg&feature=share&fbclid=IwAR2HLUlN4nlGfsQvK6NRQIy6O2zPjrIVB3KsdwTk1PNv1PWvbWJS5_tBmNI
Končno – ko sem videl, da je oddaja odpadla (baje je zgolj prestavljena), twittnil tole: »Ustrašili so se. Me cenzurirali. Ne upajo si me spustiti v eter. Oddajo sem posnel 13. decembra! Sedaj me prelagajo kao na 7. aprila. Ampak, se mi zdi, da bo tudi takrat oddaja odpadla.« Agresivnim napadom sogovornic sem se suvereno zoprstavil s pirkimi replikami. Če bo oddaja res šal v eter, bo »zanimivo«, smešno – komično!
Sredi tistega petka (27. marca) sem ujel in retwittal informacijo: »Večerna informativna oddaja Faktor letos beleži 100-odstotno rast gledanosti. Če je imela lani povprečno 15 tisoč gledalcev na oddajo, jih ima trenutno v povprečju že 30 tisoč.« Nisem si mogel pomagati in dodal: »Če bi statistika še pokazala, kdaj - glede na komentatorsko ekipo - je gledanost največja, bi se videlo, da kot komentator visoko kotiram.«
Skandinavijo – tamkajšnje družbeno dogajanje – po malem spremljam vsa leta. Tudi v kontekstu koronavirusa je Skandinavija fenomen. Švedska je – ob Finski (kjer Vlado vodijo »same babe«) – eklatanten primer estrogenskega pristopa k reševanju krize. O Švedski situaciji sem delil novico – z naslovom »Recept za katastrofo« – in pikro dodal: »Na Švedskem (in na Finskem – no, v celi Skandinaviji) so feministke tako močne, da so se na vodilne položaje "usosile" estrogenske ženske. Ampak sedaj je čas za testosteronsko, torej falično/možato ukrepanje, ki ga premorejo predvsem moških ...« In čez čas dodal: »Države se konceptualno malce različno loteva "korone" - bodisi s faličnimi ali pa estrogenskimi ukrepi. Skandinavija je čista estrogenska (zaznan je feminizem). Zanimiva je Srbija - z lezbijko Ano Brnabić (in Vučićem) na čelu. Ukrepe imajo zelo falične, bolj kot mi. Fenomen so ZDA.« Res da je politični sistem v Srbiji tak, da je predsednik Vučić pomembnejši kot predsednice Vlade Ane Brnabić. Pri nas je ravno obratno. Pahor je t. r. brez posebnih kompetenc – razen v aktivaciji vojske/SV (37a člen) … Tudi Trumpa sem potem še malo »inštruiral«: »Trump bo moral razglasiti popolno avtonomijo zveznih držav. Prepustiti jih bo moral samoiznadljivosti. Guvernerji se bodo morali sami znajti, se zanesti na lastno iznajdljivost in improvizirano ukrepati z "jajci". ZDA so povsem neobvladljivo kompleksen sistem.«
Poskušal pa sem biti tudi spraven, celo pridigarski – v smislu: NEHAJTE GONITI TO (ČISTO) POLITIKO! »Poglejte, svoje twitte od 10. marca naprej. In če noben od teh twittov ni bil pretirano politično konotiran, da bi se razbrala vaša osnovna politična opredeljenost, ste zrela osebnost. Če pa iz vas veje neka vaša fanatično politična opredeljenost (kar ni OK), ste nezrel človek!!!« In dodal: »Imam test (za levičarje) čustven inteligentnosti & splošne razbistrenosti, torej zrelosti, funkcionalne odraslosti: tisti, ki v teh časih ne obsojate Janše, češ da je preveč avtokratski (in te "bolane (Leve) fore"), imate moj certifikat, da ste moralno razsodne in zrele osebnosti.« In levičarje, ki neprestano pljuvajo po Janši in vladnih ukrepih je to bolelo.
Kot svetovalcu (in psihoterapevtu) – strokovnjaku za medčloveške odnose – se vsake toliko časa obračam na družine: »Ločencem bi svetoval, da je - če sploh kdaj - ravno sedaj čas, da se pobotate - če vam je to morda kdaj sploh padlo na pamet. Otroci ravno sedaj - v tej krizi - rabijo oba starša. Otrokom še kako pomaga tolažilna beseda "nezlomljivega" očeta. Razmislite!« Dodal sem še tole: »Nasvet staršem: Otrokom najbolj pomaga pomirjujoča beseda obeh staršev! Otroci so lahko s COVID19 dolgoročno zaznamovani, če se starši ne znajdejo pri tolažbi. Dramo ne smete zganjati pred otroci! Izuriti se morate pri zavajanju in "fintiranju" otrok. Prelisičiti jih morate z belo lažjo.« Otroke se mora v teh časih dejansko zaščititi z omiljanjem resnice in s tolažilnim in pomirjujočim pristopomo. Zagatno je, da otroci zrcalijo čustva in občutke staršev. Starši morate svojo zaskrbljenost prepričljivo in suvereno skrivati – in t. r. igrati same sebe kot nezljomljive. Očetje na svoj način, mame pa na svoj.
V strokovnem smislu sem se COVID19 dotaknil »po kmečko«: »A je že kdo natuhtal, kako se ta hudič obdrži pri življenju? Kako diha? Al na škrge al na pljuča? A ima srce, al qwa? A je kej pameten? To, da se počuti kot bubreg v loju, že vemo. Ampak, kako crkne hudič? Savne pa mikrovalovke baje ne mara, pa varakine tud ne. Kako se razmnožuje? Kej seksa?« No, mutacijo sem obšel, čeprav je baje tudi zelo pereča in aktualna … V isti sapi sem vodebovsko, kot se zame spodobi, špiknil še teorijo spola in feministke: »Za ženske! Ideja, da se bi bilo dobro ostriči, je za nekatere (dolgolase) ženske neznosna. V precepu so! Tudi nošenje maske - ki jim zakriva lepoto - jim (po drugi strani) ne paše. Zbegane so tudi, ker bi rade kazala več kože, kar v teh časih ni OK. Da seksa ne omenjam. Jeba je popolna!«
Ob petkih na portalu Fokuspokus »izide« moja tedenska kolumna – ki je sicer plačljiva. Na TW sem jo pospremil takole: »Kljub vsemu v teh časih vidim pozitivno vlogo (začasne) diktature in avtokratskih oz. avtoritativnih ukrepov.« Kolumni sem dal naslov: »Če že hočete, vam tudi pamet lahko (po)solim!« Urednik Marko Crnkovič je naslov spremenil v: »Pozitivna vloga avtokratskih, avtoritativnih ukrepov«.
Tisti petek, 27. marca sem proti večeru izmozgan usihal. Ves resigniran – mislim pa, da sem prej popil eno pivo – sem tarnal: »Nostalgija bo prišla do besede!« Dan pa sem zaključil s preprostim in udarnim twittom: »Prišli so časi, ko je nezavedno prišlo do besede na izrazit način.« In nezavedno posameznih ljudi – na žalost tudi politikov, strokovnjakov, novinarjev in podobnih influencarjev – bruha po družbi brez omejitev. Zato se ne gre čuditi avtokratskim ureditvam, da sprejemajo zakone, ki omejujejo brezglavo širjenje panike in apriorno dramatiziranje – npr. ukrepov.
28. marec sem na Twitterju najprej bežno lotil hipohondrov – beri: namišljenih bolnikov, ki jih t. r. vse boli in mislijo, da imajo številne bolezni, vsake toliko časa drugo. Ker, ko takole dan za dnem napenjam možgane, se mi kar vesolje odpira. Hipohondrom sem po ovinkih najprej namenil zgolj suhoparen »čivk«: »Za pričakovati je, da bodo hipohondri kar zdravi ratali!« Ne gre za to, da bi bil twitt prenagljen in nepremišljen – na kar me je opozorila neka zdravnica (Bojanka Štern). Suhoparen je bil zato, ker vseh derivatov hipohondrije pač nisem mogel obdelati v tistih 240 znakih, kolikor jih premore twitter. To, da se bodo hipohondri vseskozi zdeli sami sebi okuženi in bodo zato posledično »kronično« in neprodušno zaprti v svoje domove, pač nisem omenjal. V svojem suhoparnem twittu sem mislil bolj na to, da bodo njihovi hipohoderski simptomi (torej občutki in bolečine) sedaj hitro zbledeli ali celo popolnoma zamrli. Res pa je, da se bodo sedaj oklepali koronavirusa. Vseskozi se jim bo zdelo, da so okuženi – pa ne bodo simulirali. Zdelo se jim bo, da imajo vse simptome okuženosti. Celo čutili jih bodo – seveda v svoji glavi.
V teh časih me zelo skrbijo potencialni alkoholiki. Tale poduk sem jim namenil: »V teh časih se bojte alkohola - lahko se zasvojite. No tudi "trava" je rahlo nevarna - za tiste, ki imate tendenco/dispozicijo, da se zasvojite. Omama ima namreč funkcijo antidepresiva. Luštno je biti zadet ... Ampak, boljše – bolj produktivno in zrelo – je imeti trezno glavo.«
Glede na to, da se malo spoznam na žensko psiho, torej na nezavedne procese, si nisem mogle pomagati in sem dobronamerno izustil tole: »Tiste žensk, ki mislite, da ste neplodne oz. ste bile do zdaj neplodne - zdaj poskusite, v teh stresnih časih se bo "prijelo". Ker zdaj vas psiha - preokupirana s krizo, stisko, stresom - ne bo več spotikala pri oploditvi, zanositvi. Res, res! Vem kaj govorim.«
Potem nam je vsem zagodla še influencarka Damjana Bakarič, s svojo »legitimno ejakulacijo«. Nekatere je popolnoma vrgla iz tira. »Na prvo žogo« sem twittnil tole: »Ko bo stiska zaradi ukleščenosti v karanteno dovolj velika, se bo režimsko zaukazana logika spoštovanja karantene popolnoma spremenila! Zracionalizirana logika bo šla v tole smer: okužba je manjše zlo kot ukleščenje v neznosno samoto karantene. To logiko nekateri že zelo čutijo.« V to smer sem razmišljal tudi sam (v Faktorju 12. marca) – vendar precej bolj preudarno kot dotična influencarka. Po krajšem premisleku sem jo – in njej podobne – ošvrknil skozi psihoanalizo na malce bolj »kvanten« način. Na urgentne prošnje sem jo najprej špiknil takole: »Če me že ravno sprašujete o videu Damjane Bakarič ... - bi kar star balkanski pregovor uporabil. In sem ji ga nalimal tudi na njen FB - v smislu, da bo šla v anale: "Ne pada sneg da pobeli breg, več da svaka zverka ostavi svoj trag!"« No, naslednji dan – po neprespani noči (ves čas sem tuhta, kako lahko tako suvereno in nepremišljeno bruha nebuloze) – sem posnel še video-vlog: https://www.youtube.com/watch?v=IHe4SYESYVI
No, pa Aljaža Vilčnik, ki se je tako »brez dlake na jeziku« razgovoril o svoji oz. družinski okužbi s COVID19, sem predlagal za ime meseca marca.
A sem vam povedal, da sem posnel tudi video?! 26. marca! Senzacionalno oz. svarilno sem ga napovedal z: »Achtung!!! Skupaj delujoče skupine - tudi vladne - ki so in še bodo v stresu, znajo po določenem času zapasti v negativni transfer, kar bi pomenilo, da se bodo med sabo na smrt skregali! Tega se je treba bat - tudi Vladi! Ko sem bil na kolesarskem RAAMu, sem se najbolj bal kreganja v ekipi.« Na TW sem ga pospremil z: »Mogoče se bo tale poučni video "prijel". Če se bo, bom posnel še kakega. Govorim o izjemno delikatnem t. i. negativnem transfer - torej o negativne/agresivnem čustvovanju, ki se dogaja znotraj kriznih ekip, ki na terenu (tudi v Vladi) rešujejo korona-krizo.« https://www.youtube.com/watch?v=iOp9ZWTI9GM
V ponedeljek (30. marca) sem na twitterju malo lenaril. Danes pa sem twittnil tole moje opažanje: »Malo sem pomirjen - na paradoksalen način: name se obračajo moški in to s hecnim problemom, ki me malo pomirja. Namreč: "pritožujejo" se (beri: zbegani so), ker ne morejo poskrbeti in zaščititi svoje družine (žene&otrok). To me po svoje pomirja. Vidim, da še niso izgubili kompasa.« In glede na neko provokativno repliko dodal: »Nekateri spoštujejo pregovor: "Več glav več ve!" Že to, da moški čutijo, da morajo zaščitit družino, je veliko. Nekaterim to ne uspeva zaradi različnih razlogov. COVID19 namreč apriorno onemogoča povsem suvereno (za)ščitenje družine. In to je dejstvo. Moški so zato zbegani, zaskrbljeni.«
PS: Zdaj pa šibam v Ljubljano – na Faktor, ki bo šla v tole smer: »Histerije med epidemijo: politične, okoli vojske in človekovih pravic, novinarske, zlasti aktiviranje radikalcev, psihiči (Damjana Bakarič, spet novinarka … ), kako se ne bojujemo samo proti koronavirusu, ampak sami med seboj …«