Psihopatokracija Eurovizije
Evrovizija je že četrt stoletja kontaminrana z LGBT "podzemljem", ki diktira vse, kar je povezano s kolesjem Evrovizije - ne samo na nivoju ožjega dela evrovizijskega spektakla, pač pa so LGBTIQA+ aktivisti kontaminirali tudi nacionalne "izbore".
Video se posluša takole:
Ko sem že mislil, da se letos na nobeni točki – niti s twittom – ne bom dotaknil letošnje Evrovizije, me je zbodla fotka nekih domnevno evrovizijskih »ranjenih duš«, kot je bilo mogoče razbrati iz fotke – ozadje fotke je bilo namreč »evrovizijsko« … Ampak se je izkazalo, da je fotka nekakšen foto-trik skreiran preko umetne inteligence. So pa akterji dejansko delovali kot udeleženci Evrovizije, kar bi po izgledu tudi lahko bili – nekakšne »transs-osebe« (NEbinarne osebe) torej trije v ženske obleke preoblečeni moški, menda ena ženske, eni osebi – menda moškemu – pa je težko definirati spol, ker je spol t.r. nerazpoznaven. Vseh pet »srhljivih spak« bi lahko mirno umestili v prvo vrsto na znamenitih »Paradah ponosa«, ki so v resnic – kot sem že pred leti rekel – parade »frustracij«, torej seksualne ranjenosti, in to ne samo pri nas, pač pa po celem svetu. *** Politik Marko Bandelli je nasedel tej fotki (tako kot jaz) in jo še pospremil s komentarjem: »Jaz sem kar toleranten in odprtega razmišljanja. Samo! A mi lahko nekdo pove, kaj je to?« Mislil je na te »maškare« na fotki.
No, Bandelliju sem repliciral: »To je ta (vaša) anarhistična "leva scena", zaradi katere normalni ljudje ne moremo več biti levičarji.«
V tej celi farsi niti ni bistveno, da je fotka trik oz. proizvod umetne inteligence oz. (menda) ruskih hekerjev. Obe poanti – tako Bandellijeva, kot moja – sta povsem spodobno zadeti. Leva politična scena je zašla z vsemi temi ideološkimi zdrsi – v prvi vrsti s feminizmom in njihovimi pajdaši iz LGBTIQ+ scene – tukaj je potem še »transs-scena«, ki se po novem loči od tradiccionalne LGBT-scene ... »Sovražni prevzem« Evrovizije – DESANT na Eurovizijo – s strani LeGeBiTrovcev se je zgodil že pred mnogimi leti, še pred letom 2000. Današnja Evrovizija nima t.r. nič z evrovizijskimi začetki pred skoraj 70leti (1956). Na to temo sem posnel radijsko kolumno in napisal tekst že maja 2015 – ko je na Dunaju zmagal švedski predstavik – eno leto prej pa bradata Kurčita Wurst, bradata »kurčasta klobasa«.
No, potem sem pred par dnevi še samostojno twittnil: »Edino kar lahko rečem o Evroviziji je, da gre za skrajno izmaličeno družbeno prakso, torej farso, v kateri je nagomiljena vsa patologija LeGeBiTrovske scene. Glasba - v kateri se sploh ne da tekmovati - absolutno nima veze s tem ideološkim dogodkom.« Na ta osnovni twitt sem bil še izzvan z vprašanjem: »Roman, ali naj otroku, najstniku, ki načeloma nima težav s spolno identiteto, dovolim ali preprečujem spremljanje teh in podobnih dogodkov?« Moj odgovor se je glasil: »Raje ne. Treba mu je predstaviti vrhunsko "sodobno" GLASBO. Legende pop-rocka. Evrovizija je prežeta s psihopatijo LGBT populacije ranjenih duš. Vse je tako neprebavljivo napihnjeno, da ... je škodljivo za konzumacijo - razen za proučevanje segmentov družbenih norosti.«
Potem sem kolegu-twiterašu, ki ga poznam – Kristjan je bil z mano (še pred korono) v Bosni, ko sem razkrinkaval šarlatana Semira Osmanagića in njegove »piramide« (ki so »obična brda«) – še repliciral na tale njegov twitt: »Oni (MISLIL JE NA LEGEBITROVCE) nas jebejo v glavo. Bolj komentiramo, se zgražamo, bolj oni uživajo. Naslednjo leto se ne bi čudil, če bi kdo koga na odru nategnil.« - - - Seveda sadistično uživajo. No, moja replika se je glasila takole: »Drugo leto, bo "Transs-ženska", v scenskem "performansu" samega sebe nategnil v rit.« - - - Kaj čem drugega rečt?! Ker takšne neprebavljive senzacije – ti ekstravagantni performansi, torej spektakli – preprosto ne smejo biti družbeno sprejeti, tolerirani; ker tovrstna dekadenca vodi v družbeni kaos, v anarhijo, po načelu »anithing goes« (»Vse je sprejemljivo!«). - - - In tukaj moram dodati ščepec svoje RAZSODNE MOČI in psihoanalitičnega znanja, s pridihom filozofskega razmisleka. »Decission makerji« oz. ideologi Evrovizije imajo – »po mojem videnju« - »ranjeno«, da ne rečem psihopatsko strukturo osebnosti. Po mojem videnju gre dejansko za »ranjene duše«, ki imajo specifiko v spolni identiteti in spolni želji oz. spolnih preferencah. Geji, ki so vpeti v kolesje Evroviziji zadnji dve desetletji imajo evidentne »specifike« v strukturi osebnosti. In zdaj so se pojevili še »transi«; Švicar Nemo je namreč »trans« »trans-ženska«, torej moški. Če bi jih imel na psihoanalitičnem kauču, bi verjetno rekel, da so ranjene duše, ki so kot takšni nastali v disfunkcionalni primarni družini, ali pa se jim je še kaj hujšega zgodilo v otroštvu (mislim na spolne zlorabe). Če je nekdo tako zelo psihično zaznamovan oz. izmaličen, da mu to zaznamuje tudi spolno identiteto, potem mu je travmatično otroštva zaznamovalo tudi celotno psihično oz. osebnostno strukturo (vključno z (ne)moralno razsodnostjo), kar je evidentno v sedanji – lahko bi rekli – deformirani evrovizijski paradigmi.
Kdaj točno se je zgodil dokončen »desant na Evrovizijo«, bi se verjetno dalo razbrati iz natančnih analiz Evrovizij pred četre stoletja – konec 90-ih let prejšnjega stoletja. Ampak meni se ne da delati tovrstnih analiz.
Definitivno je Evrovizija v zadnjem desetletju postala nekakšen LeGeBiTrovski festival, če že ne kar latentna »Parada ponosa«, torej »parada frustracij«. TRANSS-ideologija je še dodala nekaj pazzlov v mozaih evrovizijske psihopatologije. Glasba je postala povsem obrobna zadeva, zgolj nek spremljajoči element, na katerega se lepijo KIČASTI, če že ne kar OGABNI, odrski »performansi«, ki imajo evidentno patološko latentno-simbolno strukturo. Meni se ne da vsega tega analizirat. Jaz nisem gledal ne letošnje, ne lanske, ne predlanske Evrovizije, ker je zame to negledljivo. Ampak ker sem bil naprošen, da posnamem nek video, ki je bil pospremljen z donacijo, sem pač tole posnel.
Evrovizijski spektakel se je »podekadenil« (UPROPASTIL), šel je v maloro. Evrovizija je izgubila realna tla pod nogami – in to že okrog leta 2000 – torej pred skoraj četrt stoletja. Po svoje so jo zgodile tudi, ali pa ravno, naše »Tri sestre« - trije tipi, ki so bili našemljeni v ženske. Govorim o letu 2002 – ki so preko EME bili trije tipi poslani v Talin (takrat bi v resnici morala biti naša zastopnica Karmen Stavec) … No, se mi zdi, da sem ŽE takrat nekako nehal spremljati oz. gledati te evrovizijske spektakle, ki so sicer vredni sociološkega motrenja. Kot magistra sociologije kulture, ki v rokah drži psihoanalitični skalpel, me takšne »norije«, »spektakli za ovce«, v resnicci zanimajo in so »balzam« za mojo raziskovalno-teoretsko dušo. V okviru takšnih spektaklov se psihopatija oz. sociopatije prav bohoti in jo je znotraj proučevane psihopatološke paradigme v izobilju. Ampak, preveč trpljenja bi podoživel oz. pokasiral, če bi se lotil vseh potrebnih (psiho)analiz. Ta LGBTIQ+ scena je namreč skupaj s feministkami dosegla, da so posvojitve v istospolno partnersko skupnost sedaj mogoče (preko političnih trikov) – kljub dvema referendumoma, na katerih sem bi prav jaz zelo dejaven, celo odločilen … Ker pa sem bil naprošen, da naj pod rubriko »Po naročilu«, posnamem video na to temo, sem pač zagrizel v to gnilo – ne samo kislo – jabolko, bolje rečeno čebulo.
Kultura spektakla se vse bolj sprevrača v psihopatokracijo, v kateri so normalni ljudje t.r. patologizirani, osmešeni in diskreditirani, evidentne psihopate in sociopate pa se poskuša »legalizirati« oz. normalizirani. To je zame – oz. iz etičnega vidika – povsem nesprejemljivo. Zame je celotna evrovizijska paradigma »popsihopatena«, »posociopatena«! LeGeBiTrovska klika – ta LOBI – je pohabili prvotno Evrovizijo! Evrovizija je postala »miting ranjenih duš«, ki jih otroštvo zaznamovalo, da ne rečem psihično deformiralo! Ker, normalen človek ni sposoben iz sebe narediti takšno spako, kot smo jih lahko videli na odru v Malmeju. Predstavnica Irske in njen sonastopajoči pajdaš, sta bila takšna, kot da bi ju skreirala umetna inteligenca za srhljivko. GROZLJIVO! Negledljivo! Gledanje TV prenosa otroka »spotakne«, zmede … Gledanje je škodljivo!
Glasovanje!? Naj se ponovim: Umetnost, torej tudi glasba, se ne da na tak način meriti oz. ocenjevati kot športna tekmovanja. Nagrade se že lahko podeljujejo, ne more pa nekdo zmagati. Logike glasovanja na Evrovizije se ne bom dotaknil. Bil sem naprošen, da posnamem 15 minutni video … Evo, pa že pol ure govorim.
Za konec naj svetujem: Mi bi morali drugo leto poslati v Švico Perpetum jazzile, ali pa Avsenike – ker: nekdo mora začeti trezniti ideologe Evrovizije, torej, nekdo se mora prvi začeti »norca delati« iz te psihopatske evrovizijske paradigme. Ampak »norost se prodaja«, »denar je sveta vladar«!
»Naj na koncu še povem, da še vedno nisem slišal nobene evrovizijske skladbe. In je tudi ne mislim. Verjamem pa, da je kakšen »komad« bil dober, ampak iz principa ga ne bom poslušal, ker ne odobravam paradigme Evrovizije, ki je postala ideološki projekt LeGeBitrovske populacije oz. njihovih aktivistov.
PS1: Še dva pomembna linka iz l. 20015:
https://publishwall.si/roman.vodeb/post/128359/sved-leta-ali-evrovizija-2015
PS2: Naša predstavnica Sara Briški Cirman je akademsko izobražena pevka, ki je pod umetniškim imenom Raiven čisto spodobno zapela svojo pesmico, "popevko", vendar ... To da je zmagala na nacionalnem izboru (EMA), sama njena "pesmica" ni bila odločilna. Odločilno je bilo ... ... ... Ah, nim smisla o tem razpredati.
PS3: Moje nedavni twitt se je glasil takole: "Za drugo leto (za Evrovizijo) predlagam, da naj se ustanovi skupna - morda slovenska, morda hrvaška - "Krapinski človek" ali pa "Neandertalec" in naj poskuša s komadom: "We fuck up! Let's go back!" Obstajajo šanse za zmago! Ker tole letos, je šlo "u kurac"!!!"
May 16, 2024