Opis: Dvojni album Mojih 40 naj... je posebnost, s katero se ne more pohvaliti vsak pevec: več kot polovico pesmi je skomponiral sam in s tem dokazal, da so njegovo navdušenje za glasbo, nesporni talent, vztrajnost in dolgoletno požrtvovalno delo rodili lepe sadove - pesmi, ki živijo z nami in ne bodo pozabljene.
Edvin Fliser nedvomno spada med največje slovenske izvajalce. Že ko se je, na videz skromni in zadržani, svetlolasi fant, debitant s Štajerske, pojavil na Slovenski popevki 1968, smo zaslutili, da je pred nami profesionalec. Dovolj samozavestno je zapel Privškovo Tam, kjer sem doma (tretja nagrada občinstva) in Sepetovo Zgodovino moje žalosti.
Že v jeseni 1968 je prvič nastopil na festivalu v Opatiji in - v alternaciji z Eldo Viler - prepričljivo zapel Robežnikove Otoke. Čez dve leti je na Slovenski popevki portdil svoje kvalitete s prvo nagrajenko strokovne žirije, Privškovo Solza, ki je ne prodam, ko pa je 1973 izvedel Kovačičevo Leti, leti lastovka, je bilo jasno, da se je rodila nova zimzelenka; pesem (v alternaciji jo je zapela tedaj popularna irska pevka Dana) je dobila prvo nagrado občinstva.
Edvin Fliser je še vedno - več kot štirideset let - prisoten v naši zabavni glasbi. Še zmeraj rad zapoje, obenem komponira in svetuje mlajšim in mladim, ki odhajajo od njega z novimi izkušnjami in tudi s kakšno novo pesmijo.
