Da je "umetniška" zloraba nekdanje predmestne ljubljanske psovke "čefur" lahko na Slovenskem ("pa i šire") finančno in socialno-statusno zelo donosna, ni dokazala le knjižna, odrska in filmska komercialno potrojena uspešnica pisatelja, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, ampak tudi radijsko potisočerjena pop-glasbena uspešnica Roberta Pešuta - Magnifica. Oba samo-razglašena ljubljanska "čefurja" sta obrtniško spretno ter s primernim občutkom za posel uspela pokazati in dokazati, da smo celo v njunih očeh pregovorno domoljubno starosvetni in domačijsko zadrti Slovenci lahko tudi skrajno strpni, tolerantni, odprti za vsakršno umetniško in komercialno umetelno provokativnost, posmehljivost in kdaj tudi zasluženo kritično ost. In priznati jima je treba, da sta morda marsikje in marsikdaj zmanjšala nepotrebno mednacionalno nestrpnost in zlotvorno konfliktno napetost med sleherniki, ki bi utegnila izvirati iz podedovanih in na novo ustvarjenih nacionalnih, verskih, političnih, spolnih ... stereotipov in modnih "urbanih" standardov obnašanja. Bilo bi pa več kot zaskrbljujoče in sramotno, če bi literarno-glasbeno in človekoljubno omehčan ter posmehljivo populistično razvrednoten sovražno-izključevalni vzklik "Čefurji raus!" zdaj v RS, in še posebej v "najlepšem mestu na svetu", nadomestili z zloglasnim nacističnim sovražno-izključevalnim vzklikom "Judi raus!" Dogodki in podobno sovražno izključevalni vzkliki zadnjih dni v akademskih krogih na ljubljanski univerzi, v ideološko-operativnih centrih nekaterih najbolj militantnih pro-palestinskih političnih strank, ne-vladnih organizacij civilne družbe ter celo posamični ekscesni pojavi s turističnega Bleda in Posočja nas svarijo pred časi, ko so le eni verjeli in izključujoče trdili, da so na pravi strani zgodovine ter si lastili pravico do "dokončne ureditve sveta" po svojih ego-centrično parcialnih ideoloških, političnih, verskih ... prepričanjih in ciljih.