Mislim, da bi bil že čas za temeljit statutarni, vodstveni, finančni, organizacijski, kadrovski in strateško-razvojni vpogled ter pregled po aktualnih stanjih in praksah delovanja vodilnih funkcionarjev in izvršnih vodstev večine nacionalnih športnih zvez, zlasti tistih, iz privilegiranega "ozvezdja" olimpijskih športov, ki se zbirajo, povezujejo in združujejo v politično pokroviteljsko nadzorovan in financiran Olimpijski komite RS kot neizogibno krovno organizacijo nacionalnih športnih zvez. Od zunaj je videti, da so nekatere predsedniške vloge in funkcije v športnih zvezah in organizacijah že kar dolgoročno politično, ideološko, kapitalsko ali dinastično "ugrabljene" s skoraj "trajnimi mandati" politično, kapitalsko, parcialno interesno podprtih posameznikov, nekatere zveze pa očitno nikogar ne zanimajo, in lahko postane (ob nujni politični pomoči) začasni predsednik (denimo, Vaterpolo zveze Slovenije) v boju za domnevno lastno kolateralno predvolilno strankarsko promocijo (Resni.ce) celo dovolj ambiciozni prvak neke izven-parlamentarne stranke z najvišjimi političnimi ambicijami "jezička na tehtnici". Resna kritična analiza med funkcionarji športnih društev, združenj in panožnih zvez bi najbrž pokazala podobno stanje, kot velja med drugimi vplivnejšimi ne-vladnimi organizacijami, da imajo nanje neformalno prek svojih zvestih članov in simpatizerjev največji vpliv in nadzor tradicionalne in novo-komponirane politične stranke vladajoče koalicije (svobodnjakov, social-demokratov in skrajnih levičarjev), kar je nedvomno koristna "zgodovinska" in "revolucionarna" dediščina strank "socialistične Slovenije", "jugo-nostalgije" ter obrambe družbenega "statusa quo" še iz časov malikovane diktature FLRJ/SFRJ, ko so bile absolutno vse ne-vladne organizacije civilne družbe (od kulture do športa, od humanitarnih do "konjičkarskih" organizacij) pod zanesljivim in nujnim političnim pokroviteljstvom formalnih organov države ter prikritih neformalnih "gospodarjev" iz edine dovoljene KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS.