Sonja Bric

"Globalizma in politike, kakršno je zastopal Bruselj skupaj s Frančiškom, je nepovratno konec."

Piše: Boštjan M. Turk*

Desetega maja 1923 je Vatikan izdal dekret, ki je obsodil in prepovedal knjižico z naslovom Marijina prikazovanja v La Salette. Gre za vsebino Marijinih prikazovanj, ki so vsebovala apokaliptične trditve, med drugim tudi, da bo Rim izgubil vero in postal sedež Antikrista. V zvezi s tem je Jacques Maritain, eden največjih krščanskih filozofov, nekoč stal pred Benediktom XV. Bil je pri njem na avdienci. Papež je Maritainu, ki je pripravljal obširen dosje o prikazovanjih v La Salette, zastavil naslednje vprašanje: "Vi torej verjamete, da je Božja Mati res govorila tako?" Maritain je vedel, da Marija ne more lagati. A je bil za hip v dilemi: nekomu se bo namreč treba zameriti, Devici Mariji ali papežu. Tertium non datur. In odločil se je, da se bo raje kot Božji Materi zameril papežu.

Pričujoči zapis je navdihnila prav ta Maritainova odločitev. Znano je, da je za celovito pr

"Zloglasni" psihoanalitik Roman Vodeb je minulo sredo na Uri resnice mimogrede omenil najnovejši obračun z Bojanom Zalarjem, dolgoletnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani (UPK), ki naj bi bil povezan z Gibanjem Svoboda, saj naj bi se Golobovi želeli dokopati do občutljivih zdravstvenih kartotek te ustanove, kjer naj bi bile tudi kartoteke nekaterih politikov oziroma poslancev, omenja se celo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

No, nekatera dejstva, vključno z dokumenti, ki jih ekskluzivno objavljamo danes, pa kažejo, da bi temu res lahko bilo tako:

- Verjetno ni naključje, da je o zamenjavi Zalarja, "zaradi sumov nasilja in drugih nepravilnosti na tej kliniki", ki naj tisti četrtek, 27. februarja, na seji sveta UPK ne bi dobil dovolj glasov za ponovno imenovanje, prvi ekstenzivno poročal Odlazkov provladni portal Necenzurirano, ki se ga zadnje čase na družbenih omrežjih prijema tudi vzdevek "jukebox medij", saj se tam članki objavljajo kot na kl

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) bi morala skrbeti za strokovnost in etiko v odvetniškem poklicu. V razvitih državah zbornice skrbijo za avtoriteto in ugled svojega poklica. Zato so neizprosne pri preverjanju in kaznovanju tistih članov, ki mečejo nanj senco.

V primeru OZS pa je odvetniška elita pokazala, da se ne zmeni niti za temeljna načela postopka. Prijavitelju Federicu Pignatelliju namreč sploh niso omogočili, da bi disciplinski in etični komisiji predstavil svoje argumente. Že s tem odnosom so sporočili, da skrbijo samo za svoje ozke interese. Morali pa bi biti moralni kompas v tem slovenskem pravnem močvirju.

Federico je zato 2022 vložil tožbo proti OZS zaradi nezakonitosti Mnenja o skladnosti ravnanja odvetnice Tjaše Andree Prosenc z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike ter za plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic. Pri tem je ponovno povzel dejansko stanje, ki sta ga komisiji OZS spregledali, ker nista omogočili prijavitelju, da bi jima ga predstavil z vsem

V prejšnjem prispevku je bila opisana vloga, ki bi jo morala igrati Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) za zaščito ugleda odvetništva, ter orisan primer, ki je pravo nasprotje skrbi za ta ugled. Kot je bilo opisano, disciplinska komisija in komisija za etiko OZS prijavitelju Federicu Pignatelliju sploh ni omogočila, da predstavi svoje argumente, temveč je brez tega zaključila postopek in odvetnici Tjaši Andree Prosenc, ki se je izneverila svojemu klientu in ga nato okradla, enostavno zaščitila hrbet.

Kdo je sodeloval v tem postopku? Disciplinsko komisijo je v tem primeru vodil odvetnik Renato Frelih, ob njem pa sta sodelovala odvetnica Rosita Gabrilo in odvetnik Mihael Gubenšek. V nadaljevanju pa so komisijo za etiko sestavljale odvetnice Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Rija Krivograd. In kako je postopek sploh potekal?

Federico je leta 2013 svojo odvetnico prijavil OZS zaradi večkratnih kršitev Zakona o odvetništvu, Statuta OZS in Kodeksa odvetniške poklicne etike. Kot je izpostavlje

Kot je bilo zapisano v prejšnjem prispevku se je odvetnica Tjaša Andree Prosenc izneverila svojemu klientu in ga prevarala, ko je na podlagi ponarejenega zapisnika skupščine podjetja Eurocapital v register namesto legitimnega direktorja Federica Pignatellija vpisala njegovo mamo Doris Mayer, pri tem pa je celo uporabila ime Doris Mayer Pignatelli, ki ga ta ni imela. Razvpita odvetnica, ki je imela zaščito številnih političnih veljakov, pa za to dejanje ni bila kaznovana in institucije namesto, da bi razveljavile posledice tega kriminalnega dejanja, vztrajno storilki krijejo hrbet.

Oškodovanec Federico Pignatelli je seveda sprožil vrsto sodnih postopkov ter svojo nekdanjo odvetnico prijavil tudi Odvetniški zbornici Slovenije (OZS). To je tista institucija, ki ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju strokovnosti in etike v odvetniškem poklicu. Glavna naloga te institucije je ravno nadzor nad delovanjem slovenskih odvetnikov ter skrb za upoštevanje etičnih standardov, ki jih določa Zakon o o

Stavba na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani ima zapleteno in na momente zelo tragično zgodovino. Se pa nanjo navezuje tudi aktualen zaplet, ki meče zelo temno senco na delovanje slovenskega odvetništva in pravne države. Zgodba Wolfove 1 je eden najbolj očitnih primerov, ki kažejo na nesposobnost slovenskega pravosodnega sistema, da ljudem zagotovi pravico. Še več, Federico Pignatelli je prepričan, da je ta zgodba očiten primer korupcije v slovenskem pravnem redu.

Prvi korak te koruptivne zgodbe je bilo dejanje odvetnice Tjaše Andree Prosenc, ki se je s ponarejanjem listin izneverila svojemu klientu Federicu in ga nato na podlagi tega dejanja v nadaljevanju premoženjsko oškodovala. V enem od prihodnjih prispevkov bo sicer pojasnjeno, zakaj sta Federico in njegova mama Doris Mayer sploh začela sodelovati z razvpito ljubljansko odvetnico, ki sodi v vrh slovenske postkomunistične elite. Dejstvo pa je, da se mu je pred več kot dvema desetletjema izneverila in da za to še vedno ni bila kaznovana.

M

Ne mine dan na slovenski medijski sceni - brez vsaj enega poka. Tako se je včeraj, v ponedeljek, 24. februarja 2025, sicer rahlo diskretno, "poslovil" Aljuš Pertinač - kot urednik in voditelj oddaje Faktor na TV3 in posledično zapečatil usodo te zadnje "necenzurirane pogovorne oddaje" na slovenskih televizijah. Pertinač je Faktor vodil sedem (7) sezon in pol ter izpeljal natančno 1127 oddaj.

Zdaj je odšel, kot pravi, ker se televizija, katere lastnik je Andrej Kregar, že dlje časa ni držala pogodbenih obveznosti, zaradi česar je prihajalo do hude plačilne nediscipline, kar je onemogočalo, da bi oddajo delali v normalnih pogojih oziroma da bi Faktor sploh še lahko bil na sporedu. Kljub temu je dolgo časa vztrajal, saj ni hotel razočarati zvestih gledalcev in povzročiti propada blagovne znamke takšne oddaje. Žalostno je, ugotavlja Pertinač, da slovensko televizijsko tržišče ostaja še brez zadnje tovrstne oddaje, ki je brez cenzure, in dodaja, da zaradi prihajajoče nove medijske zakonodaj