"Kulturni molk", ki ga disciplinirano gojijo in vzdržujejo samo-oklicani "nikogaršnji hlapci" ideološko-politične kontinuitete nazadnjaških sil jugo-socializma na okopih srdite obrambe družbenega "statusa quo", v osrednjih informacijskih medijih vztrajno in dosledno ne ignorira in prezira le prepričljivih dokumentarnih in zgodovinskih študij ter pričevanj Omerze, Možine, Eiletza, Ferenca, Griesser-Pečarjeve, Kacin-Wohinčeve, Vodušek-Staričeve, B. M. Turka, Žajdele, itd., itn., ampak se enako ignorantsko in prezirljivo "daltonistično" ne odziva tudi na redke poskuse neodvisnih in svobodnih umetniških odzivov najmlajše generacije na tragične posledice zapovedano "zmagovite" NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne, kot je, denimo, najnovejša "alternativna" zasebna filmska produkcija uspešnice Exodus 1945 - Naša kri, ki brez stotina iz sicer obilnih državnih proračunskih sredstev za slovenski film in brez vsakega odziva "nikogaršnjih hlapcev" v t. i. osrednjih medijih že nekaj zadnjih tednov polni kinematografe po Sloveniji in je po uradnih statistikah drugi najbolj obiskan film tega časa pri nas. Medijski samo-oklicani "nikogaršnji hlapci" nazadnjaških ideoloških in političnih sil brezumno prezirljive in samo-destruktivne obrambe družbenega "statusa quo" v svoji ideološko-politični zdresiranosti in daltonistični slepoti sploh ne opazijo, da nikakor niso več monopolni politični posrednik, ojačevalec, oznanjevalec, vzgojitelj in zvesti hujskač nekdaj malikovanega "delavskega razreda" in edini kvalificirani in verodostojni prenašalec novic, znanja in vedenja med ljudmi. Z demokratično odprtostjo in svobodno dostopnostjo na globalnem in lokalnem tržišču medijskih (tiskanih, AV in spletnih) ponudb se je najbolj ne-profesionalno zadrtim domačim "nikogaršnjim hlapcem", ki se še vedno opajajo z že zdavnaj minulimi izključujočimi medijskimi državnimi monopoli RTVS, Dela, Dnevnika, Večera, Mladine ..., zgodilo, da ostajajo vse bolj ne-razumljeni in vse bolj obrobno nepomembni so-kreatorji namensko zmedene medijske in družbene realnosti, da postajajo vse bolj eksotični in usmiljenja vredni eksotični "zombiji" neke ne-profesionalne medijske in novinarske prakse iz zgodovinsko poraženih časov totalitarnih režimov in totalitarističnih servilnih žurnalističnih stremljenj.