"foto 1: Mitja Tavčar – dirigent Pihalnega orkestra Divača"Gotovo večina občanov pozna dirigenta Pihalnega orkestra Divača, pod njegovo taktirko je namreč orkester dosegel izjemen uspeh, prehod v 1. težavnostno stopnjo na tekmovanju slovenskih godb. Z Mitjo Tavčarjem smo se pogovarjali o njegovih začetkih v divaškem orkestru in o poti, ki jo je orkester prehodil do doseženega uspeha.Kaj je Mitja Tavčar po izobrazbi?Moja izobrazba je profesor klasičnih tolkal, zaključil pa sem tudi jazz bobne.Od kdaj si že v divaškem orkestru?Že dolgo, se ne spomnim, res dolgo, smo bili še v stari glasbeni šoli, torej je res že dolgo od tega.Si že prej vodil kakšen orkester ali je Pihalni orkester Divača prvi, ki mu dirigiraš?Ja, ja, prvi je. Prej sem dirigiral Šolskemu orkestru Postojna in potem je naneslo tako, da sem moral še to “prijet”. Dirigiranja sem se učil v Italiji 3 leta pri Marcu Somadossiju, nato pa z Mirom Sajetom iz Zveze slovenskih godb. Miro je eden najboljših dirigentov, ima tudi Diri

Dirigent Orkestra Slovenske vojske je pred dobrim letom dni postal dirigent mag. Mitja Dragolič iz Cerknice, klarinetist, ki ima v življenju rad nove izzive. Magisterij iz dirigiranja je pod mentorstvom Jana Cobra končal na Nizozemskem leta 2014, od takrat pa sodeloval s številnimi profesionalnim in amaterskimi orkestri. Povedal je, da je dirigiranje tako uveljavljenemu orkestru z dolgoletno tradicijo, kot je Orkester Slovenske vojske, velika odgovornost, ki ga zavezuje k nadaljnji umetniški rasti. Z njim smo govorili ravno v času priprav na tradicionalne božično-novoletne koncerte.

Orkester Slovenske vojske in Rudi Bučar v Cankarjevem domu v Ljubljani

Višji vojaški uslužbenec XII. razreda mag. Mitja Dragolič je bil že v otroštvu obdan z veliko glasbe, saj sta tako njegov dedek kot oče igrala v Godbi Cerknica, njegov prastric pa je bil tudi operni klarinetist. Glasbeno šolo je začel obiskovati pri sedmih letih in se učil igranja klarineta, ne da bi vedel, da bo to nekoč tudi njegova pok

Sestanek Izvršnega Odbora Mednarodne Konfederacije Glasbenih Društev (CISM) se je odvijal v prostorih združenja Associazione Nazionale delle Bande Italiane Musicali, Autonome Associazione di Promozione Sociale (anbimaAPS) v Rimu, med 5. in 6. marcem. Člani izvršnega odbora, zastopani s strani različnih držav, so se zbrali in aktivno sodelovali v produktivnih razpravah.Srečanje je potekalo v živo, kar je prispevalo k tekoči komunikaciji in večji produktivnosti. Člani predsedstva so se osredotočili na razpravo o nadaljnjem spremljanju načrtovanih letnih dogodkov, prihajajočih obveznostih, novih projektih ter o notranjih in zunanjih informacijskih zadevah CISM.Na sestanku so sodelovali vsi člani izvršnega odbora, ki so predstavljali različne države članice, med njimi Valentin Bischof iz Švice (predsednik), Andrea Romiti iz Italije (podpredsednik in vodja oddelka za odnose z javnostmi in komuniciranje), Heiko Schulze iz Nemčije (direktor oddelka za glasbo), Daniel Leskovic iz Slovenije (v

Aktiv veteranskih godb Slovenije je 14. februarja 2024 v prostorih Kulturnega doma Straža pri Novem mestu začrtal letošnji program dela.

7. septembra 2024 bo v Straži 16. Festival veteranskih godb Slovenije pod geslom: Lep pozdrav mladi, od nas starejših. Poleg osmih veteranskih godb in Združenega slovenskega veteranskega orkestra bo v Straži nastopil na novo ustanovljeni orkester Godba ambasadorjev veteranskih godb Slovenije (starih 80+).Godbo ambasadorjev bo vodil najstarejši član ali članica.

Sprejeli so sklep o uresničitvi obsežnega projekta za ustanovitev Godbeniškega muzeja. Pri ustanovitvi Godbeniškega muzeja ne gre za priložnostno razstavo posamezne godbe, temveč za predstavitev in poklon tradiciji ter delovanju slovenskih godb nekoč in danes.

Tradicija godbeništva na Slovenskem je zelo stara in razširjena, saj imamo kar 135 godb na pihala. Največ godb je nastalo konec 19. in v začetku 20. stoletja, hkrati z narodnim prebudništvom in organiziranim delovanjem delavskega razreda. T

V soboto, 13. maja, je Godba Lukovica v Sončni dvorani na Brdu zbrala številne ljubitelje glasbe ter obeležila svojo 25-letnico delovanja s posebnim koncertom, ki je bil vse prej kot običajen. Člani godbe so skozi glasbo in besede navdušili občinstvo, popeljali pa so jih tudi skozi zgodovino od ustanovitve pa do današnjih dni.Začetki Godbe Lukovica segajo v leto 1998, ko je Kamilo Domitrovič predstavil idejo o ustanovitvi godbe takratnemu županu Anastaziju Živku Burji. Župan je bil navdušen nad zamislijo in je prispeval sredstva za nakup inštrumentov. S pomočjo učitelja trobente Jureta Močilnikarja in drugih glasbenih navdušencev iz Črnega grabna se je začela zgodba Godbe Lukovica. Skozi leta so se zamenjali kapelniki, vsak pa je pustil svoj pečat v godbi. Kljub menjavam so člani godbe vztrajali, se izobraževali in postajali prepoznavni doma in v tujini.

Slavnostnega koncerta so se udeležili pomembni predstavniki občine Lukovica, med njimi županja mag. Olga Vrankar, podžupan Vincenc Dr

140 let Godbe Domžale, ki jo praznujemo naslednje leto, je bogato s številnimi posamezniki, ki so kreirali zgodovino najstarejšega domžalskega društva. Tone Juvan ni samo eden od teh pokončnih mož, temveč tudi oseba, ki se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino našega društva in se vtisnila v spomin mnogih posameznikov.

Rodil se je v glasbeni družini in kmalu, tako kot oče Tomaž, zaigral na trobento, ki ji je ostal zvest vse do zrelih let, ko je presedlal na tenor oz. bariton, ali kot bi danes pravilno rekli, evfonij. Tone Juvan je kmalu pokazal ne samo predanost glasbi, posledično Godbi Domžale, ampak veliko mero muzikalnosti, ki jo je kazal tako v petju, kot v inštrumentih, še posebej pa kot dirigent naše godbe. V vseh vlogah se je izjemno znašel in bil več kot vešč znanja in izzivov, ki so strokovno prihajali pred njega. Več kot pet desetletij je bil strokovni vodja in mentor nepreglednemu številu mladih glasbenikov, ki so prihajali h godbi, predvsem pa je bil velik pedagog. Dejs

Pisalo se je leto 1909, ko so Lešanarji stopili skupaj in zaigrali pod taktirko g. Vizerja. Kdo je bil in kam je šel, ne ve nihče, za njim pa je ostala skromna skupinica- godba na pihala…Šroti, Rifl, Sterkuš, Pušnik, Jurači, Garb, Mesner in Štuk, so imena, ki so zapisana na prvi strani kronike prevaljske godbe. Še posebej Štuk-Rogačnik, ki je Vizerjevo delo nadaljeval do leta 1941. Rogačnik je bil profesor, dohtar in vratar te čudne glasbene univerze izpod Uršlje gore. Po osvoboditvi je pred orkester stopil Ivan Galinec. Ta frizerski mojster je menda godbenikom celo med striženjem vbijal v glavo note in viže. Godbeniki pa so ob zastonj striženju imeli še korist v obliki spoznavanja čudovitega sveta glasbe. Godbo je z dušo in srcem vodil tako rekoč do konca življenja.

Začetki so bili težki, saj godbeniki niso imeli niti svojega prostora, cimra, kot rečemo na Koroškem. Zato so se zbirali » Pri Štefanu«, »Pri Riflu«, »Pri Krištanu«, »Pri Ahacu«. Pa tudi za note so v tistih časih skrbeli g

Aktiv veteranskih godb Slovenije je 14. februarja 2024 v prostorih Kulturnega doma Straža pri Novem mestu začrtal letošnji program dela.

7. septembra 2024 bo v Straži 16. Festival veteranskih godb Slovenije pod geslom: Lep pozdrav mladi, od nas starejših. Poleg osmih veteranskih godb in Združenega slovenskega veteranskega orkestra bo v Straži nastopil na novo ustanovljeni orkester Godba ambasadorjev veteranskih godb Slovenije (starih 80+).Godbo ambasadorjev bo vodil najstarejši član ali članica.

Sprejeli so sklep o uresničitvi obsežnega projekta za ustanovitev Godbeniškega muzeja. Pri ustanovitvi Godbeniškega muzeja ne gre za priložnostno razstavo posamezne godbe, temveč za predstavitev in poklon tradiciji ter delovanju slovenskih godb nekoč in danes.

Tradicija godbeništva na Slovenskem je zelo stara in razširjena, saj imamo kar 135 godb na pihala. Največ godb je nastalo konec 19. in v začetku 20. stoletja, hkrati z narodnim prebudništvom in organiziranim delovanjem delavskega razreda. T

V soboto, 13. maja, je Godba Lukovica v Sončni dvorani na Brdu zbrala številne ljubitelje glasbe ter obeležila svojo 25-letnico delovanja s posebnim koncertom, ki je bil vse prej kot običajen. Člani godbe so skozi glasbo in besede navdušili občinstvo, popeljali pa so jih tudi skozi zgodovino od ustanovitve pa do današnjih dni.Začetki Godbe Lukovica segajo v leto 1998, ko je Kamilo Domitrovič predstavil idejo o ustanovitvi godbe takratnemu županu Anastaziju Živku Burji. Župan je bil navdušen nad zamislijo in je prispeval sredstva za nakup inštrumentov. S pomočjo učitelja trobente Jureta Močilnikarja in drugih glasbenih navdušencev iz Črnega grabna se je začela zgodba Godbe Lukovica. Skozi leta so se zamenjali kapelniki, vsak pa je pustil svoj pečat v godbi. Kljub menjavam so člani godbe vztrajali, se izobraževali in postajali prepoznavni doma in v tujini.

Slavnostnega koncerta so se udeležili pomembni predstavniki občine Lukovica, med njimi županja mag. Olga Vrankar, podžupan Vincenc Dr

V petek, 6. oktobra smo se odpravili na tri dnevno gostovanje v San Pellegrino Terme pri italijanskem Bergamu, kjer smo v večernem mednarodnem vzdušju športa, medicine in glasbe pričakali in spremljali podelitev priznanja Quarenghi.

Ob prihodu v San Pellegrino sta nas pričakala dr. Pietro Salvi in dr. Mario Sturla, prvi v imenu organizatorja in predsednika uprave klinike Quarenghi ter drugi kot njegov prijatelj in ambasador dogodka podelitve priznanja Quarenghi (tudi prejemnik priznanja za leto 2020). Po namestitvi v hotelu Bigio, smo se zbrali pred hotelom in z našim vodnikom g. Robertom odpravili do znamenitih term San Pellegrina. Po kratkem ogledu in skupinskem fotografiranju nas je g. Roberto vodil skozi mesto, kjer smo si ogledali še cerkev Tempio dei Caduti in kliniko Istituto Clinico Quarenghi.

V večernih urah je odbor Coppa Quarenghi v sodelovanju s Panathlon Club BG in Coni Provinciale Orobico slovenski zdravnici dr. Petri Zupet podelil prestižno priznanje Quarenghi za delovan

Pisalo se je leto 1903, ko je osem godbenikov zaigralo na poroki premožnega kmeta na Pernicah. Po nekaterih fotografijah sodeč in po pripovedovanju naših staršev in starih staršev se je na Pernicah muziciralo že veliko prej. Takrat so večinoma igrali na porokah, zabavah in cerkvenih prireditvah.

Tudi med obema vojnama so Perničani kar veliko igrali, medtem ko so druge godbe v okoliških krajih v tem obdobju utihnile. Kar nekaj godbenikov iz Sv. Primoža, Jerneja in Treh Kraljev se je takrat pridružilo godbi s Pernic. Po drugi svetovni vojni se je režim v državi spremenil. Tako so bili godbeniki leta 1948 za igranje na lepi nedelji hudo denarno kaznovani, igranje na Pernicah pa je posledično skoraj utihnilo. Lahko bi rekli, da je zavladal kulturni molk. Igralo se je še vedno, a ne tako pogosto, predvsem pa manj organizirano.

Pomemben mejnik za godbo je bilo leto 1974. Takrat je Simon Štruc, ki je bil znan kot dober poznavalec perniških dogodkov, razmer in zgodovine, dal pobudo in zopet zbr

Predvečer dneva državnosti so člani in članice Pihalnega orkestra Vrhpolje popestrili s filmsko glasbo. V goste so povabili pobrateno zamejsko Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki ga je v preteklosti vodil pokojni kapelnik Leander Pegan, prvi dirigent Pihalnega orkestra Vrhpolje. S poletnim koncertom so orkestraši sklenili jubilejno 20. obletnico praznovanja, ki jo je zaznamoval izid zgoščenke in – povsem lastne – Vrhpoljske koračnice.

Pihalni orkester Vrhpolje in Godbeno društvo Viktor Parma Trebče ob skupnem igranju koračnic.

Po nadvse uspešnem božično-novoletnem koncertu je vodstvo orkestra z dirigentom na čelu dolgo časa razmišljalo, s čim bi razvajali poslušalce v poletnih mesecih, hkrati pa so si želeli pripraviti glasbeni program, ki bi bil še zlasti zanimiv najmlajšim članom orkestra. Le kdo ne pozna znamenitega čarovnika Harryja Potterja, tajnega agenta Jamesa Bonda in arheologa Indiane Jonesa? In tako se je rodila ideja o koncertu v znamenju filmske glasbe. Dirigent Matja

Uf, kakšna sezona je za nami! Polna sprememb, dobrodelnih akcij, ustvarjanja glasbe in koncertov. Bila je izredno pestra in pomembna. Vanjo smo vstopili brez rednega dirigenta, ampak smo jo kljub temu izpeljali brez večjih težav.

Prvi projekt Ujemi svoje sanje je bil prirejen v spomin Danilu Kocjančiču. V sodelovanju s Pihalnim orkestrom Izola, Lions klubom Izola in Palčico Pomagalčico smo na 10. obletnico njegove smrti priredili dobrodelni koncert v telovadnici Osnovne šole Vojke Šmuc Izola. Mirko Orlač je napisal kar 15 priredb najbolj znanih Danilovih uspešnic. Na odru sta se združila oba orkestra in Danilovi prijatelji – Mef, Tinkara Kovač, Tulio Furlanič, Lara Baruca, Slavko Ivančič in Matjaž Jelen ter skupaj ustvarili pravljično vzdušje. Reprizo koncerta smo pripravili v juniju. Takrat so poleg Marežganskega in Izolskega orkestra nastopili še otroški pevski zbor učencev koprske in izolske osnovne šole, Mef, Lea Sirk, člani slavnega benda Prizma, Oktet Aljaž, Žiga Rustja, Lana Hrv

Leta 1990, smo se Slovenci z referndumom odločili, da stopimo na pot samostojne demokratične države. V tem obdobju se je na sežanskem porodila ideja o ustanovitvi pihalne godbe. Idejni vodja je bil takratni ravnatelj glasbene šole v Sežani Leander Pegan. Aktiviral je številne učence pihal in trobil, učitelje glasbene šole in s pomočjo predstavnikov občine Sežana ustanovil Kraško pihalno godbo, ki je kasneje prerasla v društvo. Zgodil se je prvi nastop in prvi koncerti na odru novega Kosovelovega doma v Sežani. In po tridesetih letih lahko rečemo, da smo še vedno tu, ustvarjamo glasbo, muziciramo, se družimo in vztrajamo. Zamenjali so se člani, predsedniki, prostori, glasbena, le dirigent je ostal vseh trideset let isti, saj je Leanader Pegan kmalu po ustanovitvi taktirsko paličico predal mlajšemu kolegu na trobilih Ivu Bašiču. Ko smo malo pobrskali po arhivu, smo ugotovili, da smo v letu 1994 imeli 19 nastopov, prav tako leto za tem, v zadnjih desetih letih, če izvzamemo covidno obdob