Pri narodnozabavni glasbi je opazno, da jo naše godbe v tujini najraje prikažejo kot domačo glasbo. Zaradi tega marsikdo dojema narodnozabavno glasbo, predvsem glasbo bratov Avsenik, kot najpomembnejši glasbeni izvoz in glasbeno značilnost Slovenije
Pravijo, da ni prave vaške veselice brez godbe ali narodno-zabavnega ansambla. Za Slovence je značilno, da se zelo radi poveselijo in družijo na veselicah in godba ter narodno-zabavni ansambel s svojim energijsko bogatim glasbenim nastopom omogočata, da zabava in rajanje vsem gradita dobro voljo in lepšata razpoloženje. Godba in narodno-zabavni ansambel imata lahko tudi nekatere skupne značilnosti v uporabi inštrumentov, ki izvajajo lepe in znane melodije (klarinet, trobenta), ali pa držijo glasbeno podlago (evfonij). Obe zasedbi tudi ohranjata tradicijo ljudske glasbe, ne v smislu popolnoma glasbenega izvajanja, temveč predstavljata nekakšno folklorno izročilo glasbe, ki je v kolektivni lasti vsega ljudstva, se prenaša iz roda v rod in združuje vokalno, inštrumentalne ter plesne glasbene elemente. Prav tako imata zasedbi skupno točko v sami glasbeni kvaliteti, saj velikokrat obe zasedbi pojmujemo slabševalno – sta sinonim za »irharce« in pivski šotor, vendar lahko tako godba kot narodno-zabavni ansambel ponudita veliko več, kot lahko domnevamo iz tega »starega« predsodka. Prav tako pravijo, da je ni veselice brez Golice, najboljšega slovenskega glasbenega izdelka, ki jo prav tako lahko slišimo s strani narodno-zabavnih ansamblov in godb. In ko nas glasba ponese v dobro razpoloženje, se moramo zavedati da gre za kvalitetno in vrhunsko glasbeno ustvarjalnost. Ansambel bratov Avsenik, ki je tudi ustvaril kvalitetno in poznano Golico je s svojo glasbo nastopil v najprestižnejših in največjih koncertnih dvoranah Evrope ter celo pred polnim olimpijskim stadionom v Berlinu.
Vsakodnevno se v vseh medijih govori in piše o slovenski prepoznavnosti v svetu. Med dejavniki, ki ustvarjajo slovensko prepoznavnost je tudi kultura. Močno zastopanost v ustvarjanju slovenske kulture predstavljajo tudi slovenske godbe, ki po kvaliteti sodijo v sam svetovni vrh. Programsko godbe izvajajo vse od klasike, preko zabavnih do narodnozabavnih skladb. Godbeništvo se dnevno s svojimi številnimi priredbami glasbe bratov Avsenik pridružuje množici izvajalcev, ki kulturno posredujejo in predstavljajo to slovensko posebnost tako na domačih kot tujih odrih. Predvsem pri narodnozabavni glasbi je opazno, da jo naše godbe v tujini najraje prikažejo kot »domačo« glasbo. Zaradi tega marsikdo dojema narodnozabavno glasbo, predvsem glasbo bratov Avsenik, kot najpomembnejši glasbeni izvoz in glasbeno značilnost Slovenije. Vsaka skladba od izvajalca zahteva, da jo stilsko pravilno in korektno izvede. Kljub temu, da glasba bratov Avsenik na prvi pogled izgleda enostavna, v sebi »skriva« številne glasbene posebnosti in jo zaradi tega lahko enačimo z vsemi glasbenimi žanri.
V zadnjih letih je izpod skladateljskih peres nastalo večje število priredb glasbe Ansambla bratov Avsenik, namenjenih za pihalne godbe. Ob praznovanju obletnice Slavka in Vilka Avsenika je Predsedstvo Zveza slovenskih godb (ZSG) razglasilo leto 2019 za leto bratov Avsenik. Praznovanje leta je bilo namenjeno obeležitvi 90. letnice rojstva Slavka in Vilka Avsenik.
V počastitev jubileja, smo zato vse slovenske godbe v letu povabili, da v enega svojih programov uvrstijo vsaj dve priredbi skladb bratov. ZSG je informacije od sodelujočih godb redno zbirala in ob zaključku vsem sodelujočim slovenskim godbam podelila jubilejno plaketo.
Ob zaključku leta, ki se je pričel 9. 11. 2018 in je trajal do 31. 12. 2019, smo v petek, 29. novembra 2019 v Festivalni dvorani na Bledu izvedli tudi zaključni slavnostni koncert s Orkestrom slovenske policije, ki nastopil je z solisti iz družine Avsenik in pod taktirko Nejca Bečana. Na koncertu smo slišali zadnji deli bratov Avsenik, napisanih za godbe ter priredbe znanih melodij. Solisti bodo Monika in Grega Avsenik, Simona Vodopivec, Franjo Maček in Matjaž Mrak. Leto bratov Avsenik poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, s čimer urad predsednika republike izkazuje podporo delu bratov Avsenik in slovenskemu godbeništvu.
Med slovenskimi godbami so sodelovale:
| Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah |
| DRUŠTVO GODBENIKOV ZREČE |
| GODBA DOBROVA-POLHOV GRADEC |
| KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi |
| KD Godba Cerknica |
| KD Godba Zgornje Savinjske doline |
| Kulturno društvo Godba Dobrepolje |
| KULTURNO DRUŠTVO GODBA KOMENDA |
| Kulturno društvo Godba na pihala Slovenske Konjice |
| Kulturno društvo Pihalni orkester Občine Šentjernej |
| Kulturno umetniško društvo Godba Črnomelj |
| MESTNA GODBA KAMNIK |
| MESTNA GODBA METLIKA |
| Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo |
| Pihalni orkester občine Šenčur |
| Pihalni orkester radeških papirničarjev |
| Postojnska godba - 1808 |
| Slovenski mladinski pihalni orkester |
| Papirniški pihalni orkester Vevče |
Dec 03, 2019