Članek
Objavljeno Aug 11, 2017
Ljubljana, 11. avgust 2017 – Predsednik Nove generacije SLS Daniel Valentine in članica NG SLS Nataša Hrup sta na novinarski konferenci pozvala k večji stopnji pomoči Slovencem v Venezueli. Država bi jim morala po njunem prepričanju na pomoč priskočiti z možnostjo repatriacije, humanitarno pomočjo in prilagoditvijo cene urejanja državljanstva. »Urad za Slovence po svetu skupaj z ministrom Gorazdom Žmavcem mora ukrepati, saj gre za pomoč apolitičnim ljudem. Slovenci so tam tudi žrtve kraj in nasilja, potrebujejo humanitarno pomoč v obliki zdravil – Venezuela pa je zavrnila pošiljki Karitasa. Potrebna je evakuacija vseh Slovencev, ki izrazijo željo po tem, v domovino, saj je pri nas gospodarska rast sedaj visoka. Zagotoviti bi jim bilo treba stanovanja in omogočiti službe,« je pozval Valentine.
https_//youtu.be/5uJCE8Xhxz8
Trenutne razmere v Venezueli so izjemno težke. Primanjkuje hrane, mesa ni dovolj, vlada splošno pomanjkanje, še toaletnega papirja se ne dobi, elektriko izklapljajo. Ob tem imajo Slovenci v Venezueli velike težave s pridobitvijo slovenskega državljanstva. Tamkajšnja minimalna mesečna plača je namreč komaj dovolj za pokritje stroškov uradnega prevoda rojstnega lista in potrdila o nekaznovanosti v slovenščino, kar lahko uredijo le pri dveh prevajalcih v Argentini. Urejanje državljanstva v Braziliji stane več kot 300 evrov, skoraj dvakrat toliko kot v Sloveniji. Poleg te izjemne razlike v ceni je med rojaki slišati tudi pritožbe o nefleksibilnosti veleposlaništva. Daniel Valentine je izpostavil še veliko odstopanje v ocenah števila v Venezueli živečih oseb s slovenskimi koreninami – po oceni tamkajšnjih rojakov je to med 1200 in 1500 ljudi, po oceni Vlade RS pa naj bi jih bilo med 500 in 600; novembra 2016 je bilo registriranih 289.
Stik s slovenskimi koreninami ohranjajo prek bogatega kulturnega življenja v okviru Slovenskega izseljenskega društva Cirila in Metoda, v Venezuelski Valenciji je zaživelo bratsko društvo Ilirija in v Puerto Cabellu tudi društvo Slovenija. V Caracasu je deloval orkester Triglav, izdajalo se je slovensko glasilo Življenje. O prisotnosti Slovencev priča tudi ulica, imenovana po duhovniku Janezu Grilcu, in avenija, imenovana po Sloveniji. Pomemben je tudi Dan emigranta v kraju Guige.
Valentine in Hrup sta opisala tudi zgodovinsko ozadje v južnoameriški državi, kamor se je veliko rojakov izselilo med obema svetovnima vojnama in še več v drugem valu po II. svetovni vojni pa do šestdesetih let. Ob burni zgodovini in zgodovinskih osebnostih je zelo sporno imenovanje ambulante v Novi Gorici po Chavezu. S podpiranjem imenovanja se krši 63. člen Ustave RS, saj se s tem podpira gorje, ki ga je ljudem prizadejala Chavezova bolivarska revolucija, hkrati pa tako ime po njunem mnenju podpihuje nasilje in nestrpnost.
https_//youtu.be/5uJCE8Xhxz8
Trenutne razmere v Venezueli so izjemno težke. Primanjkuje hrane, mesa ni dovolj, vlada splošno pomanjkanje, še toaletnega papirja se ne dobi, elektriko izklapljajo. Ob tem imajo Slovenci v Venezueli velike težave s pridobitvijo slovenskega državljanstva. Tamkajšnja minimalna mesečna plača je namreč komaj dovolj za pokritje stroškov uradnega prevoda rojstnega lista in potrdila o nekaznovanosti v slovenščino, kar lahko uredijo le pri dveh prevajalcih v Argentini. Urejanje državljanstva v Braziliji stane več kot 300 evrov, skoraj dvakrat toliko kot v Sloveniji. Poleg te izjemne razlike v ceni je med rojaki slišati tudi pritožbe o nefleksibilnosti veleposlaništva. Daniel Valentine je izpostavil še veliko odstopanje v ocenah števila v Venezueli živečih oseb s slovenskimi koreninami – po oceni tamkajšnjih rojakov je to med 1200 in 1500 ljudi, po oceni Vlade RS pa naj bi jih bilo med 500 in 600; novembra 2016 je bilo registriranih 289.
Stik s slovenskimi koreninami ohranjajo prek bogatega kulturnega življenja v okviru Slovenskega izseljenskega društva Cirila in Metoda, v Venezuelski Valenciji je zaživelo bratsko društvo Ilirija in v Puerto Cabellu tudi društvo Slovenija. V Caracasu je deloval orkester Triglav, izdajalo se je slovensko glasilo Življenje. O prisotnosti Slovencev priča tudi ulica, imenovana po duhovniku Janezu Grilcu, in avenija, imenovana po Sloveniji. Pomemben je tudi Dan emigranta v kraju Guige.
Valentine in Hrup sta opisala tudi zgodovinsko ozadje v južnoameriški državi, kamor se je veliko rojakov izselilo med obema svetovnima vojnama in še več v drugem valu po II. svetovni vojni pa do šestdesetih let. Ob burni zgodovini in zgodovinskih osebnostih je zelo sporno imenovanje ambulante v Novi Gorici po Chavezu. S podpiranjem imenovanja se krši 63. člen Ustave RS, saj se s tem podpira gorje, ki ga je ljudem prizadejala Chavezova bolivarska revolucija, hkrati pa tako ime po njunem mnenju podpihuje nasilje in nestrpnost.
Aug 11, 2017