Ko sva šla s sinom mimo spomenika žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki stoji pri novi cerkvi na Žalah, je sin bral letnice in videl tudi kasnejše letnice, ne le 1945. Potem sva se pogovarjala o vojni in svobodi. Pa o otrocih s Petrička. Pa o tem, kako je koga "vzela svoboda" - ta izraz so pri meni doma uporabljali, ko so se odrasli o kom pogovarjali, pa so rekli: "Vzela ga je svoboda!" Kakšna svoboda je to, ko vzame življenje? Vojno je preživel, svoboda ga je pa ubila ...?

Ta izraz sem doživljala kot naš lokalni izraz, no, potem pa ga najdem v Cawazzovi knjigi, ko piše o očetu svoje žene ... tudi njega je vzela svoboda ... "Šesti dan svobode ga ni bilo domov ..."

In sinu pojasnjujem našo "svobodo", svobodo, ko so se mnogi bali glasno govoriti stvari, ki so jih vedeli ... Svobodo, ko so zapirali ljudi, ki so želeli živeti svobodo na svoj način - tako da bi živeli sebe. Pa ko so jim jemali stvari - ko so ljudje veljali za kapitaliste ... ampak "ali ni partizan, ki je vzel mojemu očetu delavnico, potem kapitalist?" je spraševal deček na Petričku - in bil zaradi tega vprašanja grobo kaznovan ...

Svoboda, ko se bojiš!!

No, ko sem govorila o sinu o Cawazovi ženi in njenem otroštvu, sem pomislila, da morda najdem kaj na internetu, kakšen filmček, kjer Boris Cawazza nastopa. No, pa sem potem našla film Moj ata, socialistični kulak. Ne Cawazze, pač pa druge junake.

Pa smo ga skupaj pogledali!

Dober film je. Tisti župnik mi ni bil ravno všeč. Precej dvomim, da je bil lahko tak v tistih časih. Ali pa je bil en tak med mnogimi.

Pa še, ko bi bilo manj grobega izražanj, kletvic, bi mi bilo ljubše. Pa vendar dober film.

Par misli od tam:

Ja, zdaj ko je svoboda, je potrebno biti previden.

Žrtve morajo biti. Enega informbirojevca moramo dobiti, za to, da se bodo ljudje bali ... pa kaj potem, če ni kriv!

Malek, ki dobi agrarno zemljo, je presrečen, ampak takoj se vidi, da je nazaj ne bi dal. Kako drugačen odnos ima do zemlje in še do marsičesa tisti, ki je lastnik tistega, kot tisti, ki je samo "najemnik", samo v službi ... Kolikokrat se je to pokazalo, kako drugače je, če človek dela z ljubeznijo, kot če le mora ...

Naj tukaj dodam še to, da sem ob tem o tem, ali delaš na svoji zemlji ali na tuji (ali delaš v svoji delavnici ali pa si le delavec tam ali celo suženj ...) razmišljala tudi o svetopisemski priliki o (dobrem) pastirju in o najemniku