Članek
Smisel življenja
Objavljeno Aug 29, 2015

Včeraj sem ravno brala Franklove misli o smislu življenja, ko je zazvonil telefon:

Ne gre nikdar za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje od nas pričakuje.

Živeti navsezadnje ne pomeni nič drugega kot: nositi odgovornost za pravo odgovarjanje na življenjska vprašanja, za izpolnitev nalog, ki jih življenje vsakomur postavlja za izpolnitev zahtev te ure.Ta zahteva in z njo smisel življenja se spreminja od človeka do človeka in od trenutka do trenutka. Zato ne moremo nikdar navesti smisla človeškega življenja nasploh, nikdar ne moremo na splošno odgovoriti o smislu življenja; življenje, kot ga mislimo tukaj ni nekaj meglenega, marveč je vsakokrat nekaj konkretnega, in tako so tudi zahteve, ki nam jih življenje postavlja, vsakokrat čisto konkretne. Človeško življenje prinese s seboj to konkretnost, ki je za vsakega enkratna in edinstvena.

V tem pa, kako prizadeti nosi svojo usodo, svoje trpljenje, se skriva tudi enkratna priložnost za edinstven uspeh.

Viktor E Frankl: Kljub vsemu reči življenju da (str. 61, 62, kopiram s spleta, in tako ne morem preveriti natančnosti zapisa)

...

Kako res! Kolikokrat sem prav isto razmišljala. O tem, kako se smisel iz trenutka v trenutek lahko spreminja. Kako moramo vsak trenutek na novo reči življenju "da". Z nove stopničke, z novega skoka, pa tudi iz novega prepada, iz novega brezna.

Ko pridemo tako daleč, da življenje vzljubimo (zdi se mi, da otroci večinoma to znajo, potem pa se v burnih viharjih življenja včasih vse nekam porazgubi ...), ljubimo sami sebe in s tem sebe v situacijah, ki nas doletevajo, celo v težkih preizkušnjah. Seveda ne pride to ponavadi kar naenkrat. Včasih nas življenje obrusi, še kako obrusi, in postanemo podobni viharnikom, osamelcem, ampak v sebi mirni in zadovoljni ...

...

In tedaj je zazvonil telefon, klical je prijatelj in prav o Franklu in njegovem življenju in delu je želel govoriti, ker je ravno prebral Franklovo delo Kljub vsemu reči življenju da.

In bi rad bral še kaj Franklovega!

Spomnim se na knjigo Psiholog v taborišču smrti.

Na nek način življenje nima kakšnega posebnega smisla ... mi smo tisti, ki življenju dajemo smisel ... Kaj življenje pričakuje od mene?

Franci, hehe, to glede spanja :) Jaz sicer nisem prav veliko brala o logoterapiji, niti Frankla ne - celih del, le posamezne odlomke sem, ampak logoterapijo sem razumela kot osmišljenje tega, kar se nam dogaja, ne pa kot hojo v krogu, kot so včasih psihologistični pristopi - ko najde človek krivca za hudo, ki se mu dogaja, izven sebe in se potem lovi okrog tega ... in včasih ne pride ven, ker itak mnogih stvari, ki so s ezgodile, ne more spremeniti ... Morda se moram pa zdaj (ko bo čas ... če bo kdaj?) vreči v logoterapijo? ;) Hvala za pojasnilo glede knjige ... oja, knjiga pod resničnim imenom ima posebno vrednost. Prav tako osebna pričevanja ... zapisi in govorjenja. Je pa potrebno biti obziren do svojcev, kadar izpostavljamo osebne zgodbe.

Franci, ukanil samega sebe? Če boš tole videl, bom vesela, če še kaj rečeš o tej ukanitvi samega sebe. Dejansko je logoterapija nekaj upanjskega ... kljub vsemu!!! živim in želim živeti!

Hehe, Rado, vseh vrst gurujev je :D Tegale finančnega pa jaz nikoli ne berem :)

VinKos, pa kako res, prav ima prijatelj! :)

"Včeraj sem ravno brala Franklove misli" Sem prvi hip pomislil, da imaš v mislih tega Frankla iz Financ, in sem ob tem globoko zavzdihnil: "Ljubi bog, le kakšnega guruja si je našla".