Članek
Antidepresivi povzročajo depresijo ...?
Objavljeno Sep 02, 2015

A. K. je napisala:

"Lahko povem, da piše v navodilih nekega antidepresiva, da prve tri mesece lahko povzroča močno željo po samomoru!!!!!! A se vam zdi potem to primerna terapija za depresijo?? Znanka je jemala antidepresive....rekla je, da če ne bi bil ves čas mož z njo, bi se obesila na prvo drevo, ki bi ga videla!! Antidepresivi so samo farmacevtska strategija, da se okorišča z ubogimi.....le kdaj bodo psihiatri odgovarjali za mnoge smrti za katere so sokrivi....tudi za smrt mojega brata!!
In DA, psihoterapevti so edini pravi naslov za stiske duše!! S težavami se je treba soočiti in spoprijeti na drug način, ne pa z zastiranjem oči in miselnosti z antidepresivi, ki so le poguba."

O, še kako se strinjam. Ne "pokrivati" svojih stisk. To niso "zdravila" v pravem pomenu besede, saj ne p/ozdravijo človeka, le blažijo ... kolikor blažijo, ko blažijo.

Na nek način je marsikaj, kot bi omalovaževalo človekovo stisko.

In presneto se čuti, da gre mnogokrat predvsem za dobiček industrije in raznih posameznikov v njej. Ne gre za resnično globinsko željo človeku pomagati. Se mu približati. Ga začutiti.

Nekaj mu daš pa imaš mir pred njim.

Neka farmacevtka mi je rekla, da so raven dopustnega holesterola znižali zato, da prej lahko dajo zdravila ... zdravila proti holesterolu pa povzročajo depresijo ... Pa smo tam! Zdaj pa zdravimo še depresijo ... in nekdo spet služi!!

To je resnična grozljivka!!

Koliko zdravil ima hude stranske učinke - in mnogih teh zdravil ne bi bilo potrebno jemati, če bi se zdravniki resnično čisto človeško približali človeku!! Toliko, da bi človek bil resnično več kot le ena od vseh tistih številk ...

Spominjam se, in kako!!!, stranskih učinkov medrola, ki ga je moral jemati eden od mojih otrok. Medrol je pač bolj ali manj glavno "zdravilo" pri avtoimunskih boleznih in še čem. Stranske učinke (to so diabetes, zvišan pritisk, osteoporoza, depresija in še kaj) pa zdravijo z drugimi zdravili. In tako ima lahko že otrok celo goro zdravil ... ki pravzaprav niso ozdravila - ker ne ozdravijo, pač pa samo zdravijo in zdravijo ... in hkrati "obolevajo", "zbolevajo" človeka na drugih področjih, drugih organih ...

Kolikokrat se spomnim, kako je zdravnik le na podlagi krvnih izvidov odločal o nadaljnem zdravljenju. "Bomo dodali to, bomo zvišali to, to lahko malo znižamo ..." In ko je otrok prebral spremni listek nekega zdravila in je videl, da na njem piše, da tega zdravila ne smejo jemati otroci, stari pod 14 let, in jetrni bolniki (naš otrok je bil pa oboje!), je bil odgovor zdravika, da to itak povsod piše in da naj ne bere teh listkov, le zakaj bi jih!

Res, na podlagi krvnih in drugačnih izvidov se dogaja veliko odločitev ... in to dostikrat izleda čisto mimo človeka ... kot da je človek kot oseba izven tega.

Vedno pogosteje začutim, kaj je tisto - biti izven sebe. Kot obsmrtne izkušnje, ko je duša izven telesa.

Morda predvsem zato, da moremo preživeti najbolj krute stvari ... Navsezadnje tudi to, da se nek tujec resnično nespoštljivo dotika na kakršen koli način telesa, njegove intime.

Sep 02, 2015

Nezdravljeni, ja, spolne nasilneže bi nagnala v koprive in to vsaj spodaj brez :)

Gost, srčno upam, da moje pisanje ne dela škode. Srčno upam, da le dela ljudi bolj kritične, da ne vzamejo prehitro tablet ali česa drugega. Dejstvo je, da ima depresija svoj vzrok - in odpravljanje vzroka je dino pravo zdravilo. Verjamem, da tudi antidepresivi morejo pomagati, in gotovo mnogokrat pomagajo, mislim pa, da zdravstvo mnogokrat vse preveč enostavno jemlje zdravila. Kakšni zdravniki se zares ukvarjajo smao z enim organom (razni specialisti) in ne s človekom, ki ima celo telo in v njem dušo in duha.

Nezdravljeni, najbolje brez gat :)

Rado, res je, veliko premalo vem - želela pa sem osvetliti tisti del, ki se mu reče "zloraba zdravil". V zvezi s tem imam tudi sama nekaj zelo bližnjih izkušenj. Kljub vsemu pa mislim, da je kljub vsemu nadvse pomemben človeški stik z bolnikom. Pred leti sem "dežurala" na domačem telefonu in imela pogovore po cele ure, po pol noči itd. Da so določeni ljudje lažje "šli skoz" ... Niso simptomi kazali na depresijo! Tako praviš. Res se naša občutja lahko izražajo na tako zelo različne načine, da se lahko samo čudimo. In marsikdaj je težko postaviti "diagnozo", tudi npr. nemirnemu ali agresivnemu otroku v šoli ali kje drugje (da je to to ... in zakaj je to). Zelo sem vesela, da ste vi našli najboljšo pot pri vašem sorodniku! P.S.: Nisem tukaj kot strokovnjak, saj veš. Želim si pa nadvse, da ne bi zdravniki prelahkotno predpisovali zdravil! (In ko omenjam človeški stik, sem gotovo tudi pod vtisom, ki sem ga dobila še ne tako dolgo nazaj ob svojem bolnem in umirajočem očetu ... - ko sem prepričana, da bi bilo lahko v bolnišnici staremu človeku kaj olajšano.)

Rastko Plohl, ja! Poznam človeka, ki so mu domači podarili mačko, da je lažje preživel čas po izgubi službe. Bolje muca kot zdravila! :)

Anči, bolje bi bilo, če bi se te teme sploh ne lotila. Depresija je zelo kompleksna zadeva, da so ji še strokovnjaki komaj kos. Sam sem nekaj mesecev spremljal sorodnika ob njegovih težavah, najprej do ugotovitve o depresiji, čeprav simptomi sploh niso kazali na to in končno do ozdravitve. Prebral sem ogromno in veliko tudi govoril z zdravniki. Na ne razvlačim: Hvala bogu, da imamo antidepresive!

ja kot govori psihoterapevt se izguba službe ne da rešiti z antidepresivom temveč z novo službo in za to je odgovorna država