Pazi, da zbiranje oreščkov ne zavzame vsega tvojega življenja.
Veliko pomembnejšo nalogo imaš od te.
(Misel, ki sem jo prebrala v Akropoli.)
----
Kaj vse včasih "zbiramo", namesto da bi polno živeli, radostno in scelega. Koliko ukvarjanja je z drobnarijami, namesto da bi pustili, da nam zrak res do zadnjega kotička napolni pljuča. Da pustimo, da se nam pljuča razpro - svobodno in ne pod prisilo ...
Je potrebno zboleti, je potrebno umreti ali da umre kdo od dragih, da se zavemo, kaj je v resnici vredno?
Je res potrebno se prepirati, dokazovati svoj prav, vsiljevati svoje mnenje ...? Ne bi bilo bolje in mnogo lepše preprosto sprejemati svoje bližnje? Četudi niso popolni ...?
Gre za več kot samo za preživetje.
In ne gre samo zame, gre tudi za druge.
Da si omogočamo vredno življenje. Sebi in drugim.
Sep 04, 2015