Pred kratkim sem videla filmček s posnetkom kraje kolesa.

Prav celega smo doma pogledali, zanimale so me reakcije mimoidočih, obnašanje tatu pa seveda tudi.

A ker reakcij mimoidočih ni, lahko pridem samo do zaključka, da je večini vseeno.

Baje, da smo hudo strpen narod - vsak lahko počne, kar hoče ...Vsakemu je vse dovoljeno.

(Le beguncev se bojimo. Kot da so oni nekaj najhujšega, pri nas je pa sicer vse ok.)

No, vsaj domišljamo si to o strpnosti. V resnici strpnost ni tisto, ko pustimo sebi in drugim delati škodo.

Morda je v tej "strpnosti" veliko strahu?

A ker že mimoidoči nič ne rečejo, upam, da si s takim filmčkom lahko pomaga vsaj policija, da najde tatu. Saj je vendar viden tip, ki krade!

Naši družini je bilo ukradenih že veliko koles, kar nekaj kar v domačem bloku. Pred kratkim spet dve kolesi ...

Enkrat mi je ob prijavi kraje policist rekel, da je to naš nacionalni šport.

Žalostno, a resnično.

Malo upanja je, da kolo policija najde, poznam pa primere, ko ga je človek našel sam, vendar če vsaj tega ne naredimo, je še manj upanja, da se tak način menjavanja lastništva koles ne nadaljuje ali celo stopnjuje.

------------------

Par primerov kraje, ki jih jaz poznam:

- Moški stoji ob svojem nezaklenjenm kolesu, ko pred šolo čaka svojega otroka. Naenkrat ugotovi, da se z njegovim kolesom nekdo pelje! Skoči za njim in zagrabi kolo, tat steče.

- Nekdo je stal ob svojem kolesu in si nekaj ogledoval. Ko se je obrnil, kolesa nmi bilo več. Mimoidoči mu je rekel, da ga je odpeljal tisti in tisti tovornjak ... ki je bil tedaj že vsaj 50 m daleč ...

- Ko pride nekdo z avtobusom do svoje postaje, njegovega kolesa ni več tam. Išče po grmovju okrog postaje - in najde svoje kolo pod vejami.

- Otrok pride iz učilnice, kolesa ni več ... kolo najde za neko zgradbo v bližini. Verjetno bi tat prišel kasneje po kolo, potem ko bi bilo že temno ...

- Nekomu je bilo ukradeno kolo v Šentvidu. Kasneje je v Centru videl nekoga peljati se na svojem kolesu. Prepoznal ga je po nekem dodatku, ki ga je sam namestil na krmilo. Stekel je za človekom in zgrabil kolo. Tat je stekel ...

V nekaterih teh primerih bi bilo smiselno opazovat. Če tat kolo skrije, se bo vrnil ponj kasneje. Tako bi mogoče tatu našli ...

Še to: če policija najde kolesa, ki so verjetno ukradena, pogledajo prijave kraj in serijske številke koles. Če se številka prijavljenega kolesa ujema z najdenim, potem je ta problem rešen. Če lastnik kolesa številke svojega kolesa ne ve, je pa težje. Zgodilo se je že, da je mene policija klicala, da pridem pogledat neko kolo, žal ni bilo naše ... Uradno je tako, da če je serijska številka zbrušena (odstranjena), potem kolesa tudi na dražbi ne smejo prodati - ker kolesu ni mogoče registrirati lastnika. Tako kolo mora iti v reciklažo. No, tako je meni razlagal nek policist, ko sva šla skupaj pogledat zasežena kolesa, katerih lastnikov niso našli.

Dejstvo je, da moramo v prvi vrsti za svoje kolo poskrbeti sami. Imeti zapisano številko kolesa pa ga znati opisati ...

http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/video-sredi-belega-dne-kradel-kolesa-v-centru-ljubljane.html

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/112137/ukradeno-kolo