Pred kratkim sem bila nekje na obisku, ravno so gledali televizijo, pa smo se pridružili še mi. Zgodba me je zelo pritegnila. Šlo je za mladinsko pisateljico, ki je zelo uspešna.
Počasi se mi zasvita, da gre za resnično, konkretno pisateljico, Enid Blyton, avtorico zbirke knjig Pet prijateljev.
Pomislim, da sem sama pred kakšnimi 20 leti prebrala nekaj knjig iz te zbirke, bile mi prav všeč - v poplavi mnogih del, ki izhajajo, pa sem večkrat razočarana nad njimi, ker so marsikdaj po mojem mnenju neprimerna za otroke in mladino - ker njihovi junaki resnično niso zgled, ki bi človeku pomagal biti dober, ki ne pomaga bralcu premagovati njegove stiske, pač pa ga večkrat morda celo tunkajo v neprimerno vedenje.
No, pet prijateljev, to so štirje otroci in en pes - so prijatelji, družijo se, hodijo okrog, imajo zanimive dogodovščine.
A potem, ko sem videla, da izhajajo nove in nove knjige, so se mi začele upirati - kajti vedno je šlo vse na isti način: otroci so prišli domov, si napolnili nahrbtnike s hrano in spet šli. Njihovo življenje je bilo izven doma, dom so potrebovali zato, da dobijo denar, operejo obleko, si natlačijo nahrbtnike s hrano in potem spet grejo dogodivščinam naproti. In sploh je v knjigah veliko "hrane", jedo to in to in to ... meni je odveč opisovanje tega, kaj jedo, razen če gre res za nekaj posebnega oz. izhaja iz nekih posebnih okoliščin.
Dobila sem občutek, da so knjige eno samo uživanje, otroke učijo samo uživati, odgovornosti pa ne.
Potem teh knjig nisem več brala, otrokom sem povedala, kako te zgodbe jaz doživljam, drugega se pa več ne spominjam. Vsekakor nisem teh del zvečer nikoli brala svojim otrokom, pa še zdaj večkrat berem na glas mlajšim otrokom. Prav zdaj recimo beremo skupaj Sadako bi rada živela (zgodbo iz časov tik pred koncem 2. svetovne vojne na Japonskem - o bratcu in sestrici in o mnogih drugih ljudeh - v prepletenih zgodbah - v času, ko pade atomska bomba na Hirošimo).
...
No, in ko torej pred nekaj dnevi gledam film Enid, ugotovim, da gre za zgodbo avtorice knjig Pet prijateljev. Prisluhnem. Začutim, kako čudna je ta ženska. Začutim, kako sem isto začutila, ko sem prebrala par njenih knjig.
Vse je na površju. Resničnega, globokega življenja sploh ni.
Ona ima dve hčerki, a zanju nima časa. Otroško bolečino porabi za to, da napiše spet kaj v knjigo ... piše knjige ... pohvali se, da je zaslužila več kot finančni minister ...
Priredi čajanko za otroke - oboževalce njenih knjig ... Eden od povabljencev jo vpraša, kdo sta tisti dve deklici, ki so ju opazili ob prihodu na zabavo.
"Moji hčerki."
"Pa nista povabljeni na zabavo?"
"Ne, onidve imata sicer dovolj svoje mame."
Hčerki preživljata večino časa s svojo varuško.
Enid ni dobra do svojega moža, obtožuje ga, da je črnogled, depresiven, ko govori, da se bo začela vojna ... in ona skorajda ne opazi, da se je 2. svetovna vojna zares začela in da je mož moral iti v vojsko. Obtožuje ga, da se ne posveča družini (pa je na vojni!) - kot se ona. Začne ga varati, laže ženi svojega ljubimca.
Potem se sklene poročiti z ljubimcem in eno od hčera, ki je še doma, prvo je že poslala v internat, sooči z dejstvom, ki naj bi ga bila vesela:
"Drug teden se poročim ... Nisi tega vesela!" Hčerka ji upa reči, da ni vesela ... in kot bi bila kaznovana, tudi ona mora v internat ...
Ko so jo spraševali, od kod tak njen pisateljski uspeh, je rekla, da ve, kaj si otroci želijo, in o tem piše. Že prej sem rekla, da je iz otroške bolečine (svojih hčerk) pisala knjige. Nekdo ji je tudi rekel, da je celo vojno znala izkoristiti za svoj dobiček.
V resnici ni imela miru v sebi, v sebi je skrivala zamere do svoje matične družine, le-to je zapustila zelo mlada - ko je oče zapustil mamo (menda je bil ženskar, kot ji je čez desetletja pojasnil brat, ki je živel doma), je ona zamerila mami, češ da ga je ona nagnala ... in tedaj je sama popolnoma prekinila vse stike z rojstnim domom, tudi z drugimi otroki, ne le z mamo; nikoli več se ni vrnila. Zdaj, po veliko letih, jo je obiskal brat, ji povedal, da je mama po mnogih letih težke bolezni umrla, jo prosil, da pride na pogreb ... jo vprašal, zakaj je s svojim umikom od doma kaznovala vse preostale, tudi svoja brata ... Obljubi, da bo šla na pogreb ... toda - mislim, da ni šla (nisem videla celega filma). Ko jo hčerka vpraša, kaj se dogaja, in kako je to, da je zdaj mama umrla, ko pa je njima govorila, da je že zdavnaj umrla, hčerko obtoži, da jo zalezuje in jo zato kaznuje s tem, da je še manj z njo ...
.
---
Žalostna zgodba.
Taka je filmska zgodba, a kakšna je resnična, ne vem. A če je bilo tako, kot je videti, je zelo žalostno ...
Vsak od nas ima marsikaj v življenju, tudi težkega. In vsak od nas je tisti, ki naj bi iz svojega življenja naredil nekaj dobrega. Predelal stvari, ki so težke lekcije. Zorel v njih. Bil usmiljen, dober, ljubezniv. Se soočil s stvarmi, ne jih pa skrival, prikrival,. lagal v zvezi z njimi.
Enid je imela možnost narediti iz sebe človeško mamo, tako, ki ima čas tudi za svoji deklici ... Tako žensko, ki bi se mogla vendar soočiti tudi z resnico družine, v kateri se je rodila.
Pa ni. Raje je ostajala trda, kamen. Ostra.
Pač ni znala drugače. Ampak ali je sploh kdaj poskusila ...? Je kdaj začutila bolečino svojih hčerk, svojega moža?
Ali pa je pač odraz nekega časa?
---
Kako lahko toliko piše za otroke ženska, ki "od blizu" nima rada? Se raje posveča drugje, drugim otrokom ... Je to lažje kot doma posvetiti se svojim?
Se taki ljudje bojijo spustiti v svoje življenje, v svoje resnično življenje ljudi, tiste najbližje? Se preveč bojijo odpreti se, biti resnični? Se bojijo biti razgaljeni?
Zakaj se tako bojijo?
---
Ob tem nehote pomislim tudi na pregovor Kovačeva kobila je zmeraj bosa. Drži? Ali pa je tako samo pri slabem kovaču? Ali pa pri takem, ki ne zna narediti prioritete nujnih stvari?
In s stališča vzgoje - znani so primeri, da so kakšni veliki teoretiki vzgoje bili brez otrok ali pa so svoje otroke poslali v internat oz. so jih dali vzgajat drugim ...(Rousseau, Montesori ...)
Mnogokrat je lažje drugim govoriti, kako morajo, kot sam dobro narediti.
Vredno je pa največ to, kar naredimo sami ...
---
https://www.google.si/search?q=Enid+Blyton&ie=utf-8&oe=utf-8&gws_rd=cr&ei=V2EzVoOOMciKU_qZgZAG
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pet_prijateljev
Fotografije prizorov iz filma: tukaj.
Zanimiv link: http://med.over.net/forum5/read.php?151%2C7266009
Oct 31, 2015
