Članek
Evropa - "obljubljena dežela", kjer se cedita mleko in med
Objavljeno Nov 15, 2015

Ne bom ocenjevala samega "pohoda", "bega", "eksodusa" v Evropo, morda napada nanjo in sedanjih dogajanj v njej. Berem marsikaj o tem, pa vseeno ne prav veliko, tako da marsičesa ne morem oceniti in si ne domišljam, da pravilno vidim.

Predvsem pa čutim takole: ljudje niso zadovoljni, nekateri živijo v stalni nevarnosti celo za življenje, bojijo se zase in za svojo družino ... v Evropi je pa mir, je blagostanje, v Evropi je vse, kar si človek želi!

Tako ljudje vidijo. Tako ljudje mislijo!

Tudi v naši dobi, ko kroži okrog mnogo vsakovrstnih novic, ni informiranje vedno dobro.

Ni popolno. Je mnogokrat prirejano. Je "rumeno", polovično, morda zaradi določenih namenov pristransko. (Kot je marsikaj v zvezi z družinskim zakonikom pristransko - namerno. Kako recimo bi v 2. svetovni vojni ljudje videli popolnoma jasno, kaj se dogaja, kdo je dober in kdo ne?!)

Kako naj bi ljudje pravzaprav natančno vedeli, za kaj gre?

Kot so v eksodusu Izraelci odšli iz Egipta z Mojzesom in Aronom na čelu v "obljubljeno deželo", kjer se cedita "mleko in med" in kot so odšla pred tisočletjem in pol različna ljudstva (menda tudi naši predniki) s svojih domov, kdo ve, zakaj, morda predvsem s trebuhom za boljšim kruhom, tako nekako so šli zdaj na pot ljudje z Bližnjega vzhoda ... v upanju na boljši kruh.

V Evropi je mir, velja strpnost, poznajo "človekove" pravice, vsak je lahko svoje vere (haha), vsak se lahko oblači po svoje (haha), vsak je lahko kateregakoli spola, tudi srednjega (haha), v Evropi je prostor, saj imajo v Evropi mnogi le po enega otroka na ogromni kvadraturi, v Evropi so bogati ... Sploh v Zahodni Evropi ...!

Pred kratkim sem se pogovarjala o Romunkah, ki hodijo v Zahodno Evropo pomagat na domove, npr. gospodinjit in tudi negovat invalide.

Kaže, da tudi za Vzhodno Evropo velja, da vidi Zahodno kot raj na Zemlji, kot deželo, kjer je blagostanje, kjer se cedita "mleko in med".

Moj sogovornik potrebuje pomoč za svojo invalidno sorodnico. Pri njej sta se menjavali dve sorodnici iz Romunije, vsaka je bila v "obljubljeni deželi" po en mesec, potem sta se pa spet zamenjali.

Potem se je zgodilo, da je začela tretja, ta je bila neprekinjeno več mesecev pri tej gospe.

Nakar so ugotovili sorodniki te gospe, da njihova delavka krade, imela je veliko stvari "spravljenih" pri sebi, da jih odnese v Romunijo, ko bo šla nazaj domov.

"A prejšnji dve nista kradli?" sem vprašala.

"Ne toliko kot ta."

Joj. Ne toliko kot ta. Torej so vse delavke pri njih kradle.

Če pomislim, da sem jaz kdaj sama v kakšenm tujem domu ... jaz nikoli ne odprem nobene omare iz firbca, kje šele zaradi česa drugega ... vedno, res vedno počnem samo tisto, za kar sem mogoče zadolžena.

Potem smo se še pogovarjali o Romunkah ... o teh konkretnih Romunkah (gotovo ne velja na ves narod to!), da verjetno tudi one jemljejo Zahodno Evropo kot deželo blagostanja, tam je vsega v izobilju, saj "se jim nič ne pozna, če kaj vzamem ..."

Nekoliko podobna je zgodba nekega dekleta iz Moldavije, ki je tudi mislila, kako bo fino, ko pride v "Evropo". Pa ni bilo tako fino ...

Kako ne bodo na Evropo gledali ljudje, ki morda res živijo v revščini in nasilju in vojnih nemirih v Siriji, Iraku, Afganistanu ...., saj o Evropi slišijo vse "naj", kot na deželo svoje dobre in varne prihodnosti?

Tak, kot ga omenjam, je verjetno pogled širših množic ... Tistih, ki jih je zagrabil val "viharnega morja" in odplaknil na "rodovitna" evropska tla ...

Žal pa je tako, da so te valove sprožili razni fanatiki ... Njim pa ni nič sveto. Morda niti življenje njihovih rojakov.

Ob tem, "da je Alah velik" in podobno, nehote dobim občutek, kot da smo v času turških osvajanj ...

Izraelci so se imeli za izbrance (in se verjetno še imajo), Hitler je "gojil" arijsko raso, islamski skrajneži se imajo za absolutne izbrance ...

Ne morem razumeti tega "z ognjem in mečem".

Jaz sem prepričana, da je med največjimi darovi Stvarnika to, da moremo živeti v svobodi.

Nihče nima pravice hoditi po svobodi drugih ljudi ...

Dobro moremo živeti samo v sožitju. Samo tako je lahko lepo na svetu.

Sprejeti uboge ljudi - ja.

(Bi pa dala prednost temu, da se vrnejo na svoje domove in tam kvalitetno živijo ...)

Ampak gost ne sme izriniti iz gostiteljevega doma samega gostitelja ... Gost nima pravice ukazati gostitelju, kako mora živeti - če hoče ostati živ.

Misel na pravljico o prezeblem ježu, ki ga je v svoj brlog sprejela prijazna in gostoljubna lisica, potem jo je pa on s svojimi bodicami izrinil iz njenega doma ...

Gost je gost ... in ne gospodar.

Vsaj tako jaz vidim civilizacijo, civilizirano obašanje.

Sicer pa ... pred tisočletjem in pol je napredna rimska civilizacija propadla ... pogazili so jo "barbari", manj civilizirani migranti.

Zakaj je propadla? Morda predvsem zato, ker so postali Rimljani mehkužni, razpuščeni, preveč so dali na ugodje, na polne trebuhe ...

Smo mi kaj podobni Rimljanom?

Bodo prišleci spoštovali našo civilizacijo, našo tako napredno civilizacijo - haha (ko se po eni strani dajejo nenaravne pravice posameznikom, po drugi strani pa tudi razne osnovne kršimo)?

Stisnilo me je, ko sem videla, kaj so tedaj igrali, ko se je začelo streljanje ... Tole: "Kiss The Devil ..." Kot bi klicali najslabše, najbolj hudo, samo grozo ... Morda je sodobna civilizacija precej to ... norčevanje iz "svetega" ... Smo si sami pridelali "napad nase" - z lastno šlampastostjo, razpuščenostjo, nihilizmom ....?