Leon, ti dve knjigi, ki sem ju prebrala, sta napisala geja! Obe knjigi sta avtobiografski! Malo več o njiju tukaj: http://www.publishwall.si/solzemlje/post/153174/otroci-potrebujejo-varno-druzino- Nehote sem pa zadnje čase spet večkrat mislila na knjigo Ime mi je Damjan ... tukaj gre pa za dekle, ki se preimenuje iz dekliškega na moško ime - ker je bilo zlorabljano od očeta. Tudi oblači se zdaj na moško. Torej v vseh treh delih gre za boleče otroštvo ... Kolikor vem, niso našli nobenega gena, ki bi pomenil homoseksualnost ... Rekla bom še to, da nimam rada ekstremnih in zateženih dokazovanj ... vedno si želim, da iščemo skupne poti ... te, ki nas popeljejo skupaj ... da najdemo najboljše rešitve. Sicer pa: otroci potrebujejo raznoliko družbo, različnih spolov, različne starosti, različnih izobrazb itd. Otroci, ki odraščajo samo z mamo ali samo z očetom, lahko seveda čisto v redu zrastejo, je pa pač mnogo več na enem samem staršu. Dr. Money, začetnik gender teorije, je zrasel med samimi ženskami. Vedno znova gre za to, da bi bili odrasli, ki vzgajamo otroke, zreli ljudje!! P.S.: Če so knjige, ki sem jih prebrala, del "podle propagande zagovornikov nestrpnosti in diskriminacije", potem tako literaturo pišejo homoseksualci sami! ;)

Zgodba o nadomestnem materinstvu ... Etična vprašanja ... Je lahko nosečnica brezčutna, kako lahko da otroka, sad svojega telesa, drugi mami? More zaupati, da bo otrok ljubljen? Brezčutna, če katera sploh je, bi pač otroka lažje izročila ... ampak tista, ki otroka ljubi, verjetno trpi ob dejstvu, da bo otroka morala izročiti ... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/151343/monsunski-otrok

Leon, kaj pa če so ovinki okoli enakopravnosti to, da bi v šolah učili teorijo spola, učili že majhne otroke o kondomih ipd (kot je razvidno iz raznih "učnih načrtov")? Veš, včasih se mi vse to "vidi" kot razpuščenost ... razpuščenost in ne ljubezen. Ljubezen ni samo spontano odločanje za delovanje ... ljubezen je delo, je volja, je garanje. Mislim, da največjo globino v sožitju s človekom moremo doseči v enosti s človekom drugega spola - v nekakšnem dopolnjevanju, čeprav je seveda vsak od nas samostojna in vredna oseba ... Eno od knjig, ki jih omenjam, je napisal gej, ki je kasneje, kot odrasel, postal heteroseksualec - in ve, da je mnogo let hrepenel po tem, da bi bil moški ... Drugo knjigo je napisal homoseksualec, ta se je trudil za obnašanje, da bi bilo "moško". Hrepenel je po moškem v sebi. Ta je umrl kot homoseksualec. Tretja knjiga Ime mi je Damjan - je literatura in ne vem, če gre za resnično zgodbo. Recimo, da gre za zgodbo iz življenja. No, tukaj gre tudi za v otroštvu zelo ranjenega človeka, za zlorabljenega, zlorabljanega. Recimo, da ima veliko ljudi rane iz otroštva, ki jih bremenijo še kot odrasle ... in te ranjenosti vplivajo na odločitve človeka. No, že na misli, občutja in na delovanje. Če človek rane pozdravi, potem more marsikaj videti drugače! Človek naj bi kar najgloblje izpolnil samega sebe! Dosega/el večna hrepenenja!

Ana, če nekdo napiše knjigo, v kateri obrazloži svojo pot iz ene v drugo obliko spolne orientiranosti, potem to pomeni, da je bodisi biseksualen, ali pa je prvi del življenja živel v laži, v zanikanju svoje resnične spolne usmerjenosti. Teh zgodb je ogromno. Ti ljudje so morali iz takšnih ali drugačnih razlogov molčati in zatirati svojo resnično naravo, predvsem zaradi pritiska in neodobravanja okolice, družbe, ki je netolerantna do drugačnih. Če praviš, da "si želiš, da iščemo skupne poti, ki nas popeljejo skupaj, da najdemo najboljše rešitve", potem ne išči ovinkov okoli enakopravnosti. Zelo enostavno.

Ana Kos, hvala za odziv na moje komentarje. Pravzaprav se kar strinjava, pokomentiral bi le tvoje zadnje besede v zvezi s tem, da homoseksualnost ni nalezljiva, ko praviš (citiram): "Ampak zadnje čase, ko berem tovrstno literaturo, vedno znova pridem do občutka, da je šlo pri gejih za velik manjko očeta, ko so odraščali." Ana, "tovrstno" literaturo pišejo homofobi. Pri pisanju jih vodi ideologija in ne strokovnost. Iščejo določene okoliščine odraščanja (npr. manjko očeta), ki jih skušajo prikazati kot odločilne za razvoj homoseksualnosti, čeprav med enim in drugim ni nikakršne povezave. To je preverjena oblika manipulacije. Gre za podoben nesmisel, kot bi trdili, da bo velik manjko starih staršev (babice in dedka) povzročil, da bo otrok v odraslosti hrepenel za mnogo starejšimi spolnimi partnerji. Skratka, homoseksualnost je dokazano stvar prirojenih lastnosti, enako kot to velja za barvo kože, spol, karakter, obrazne poteze in ostale telesne ter osebnostne značilnosti. Literatura, ki jo bereš, je del podle propagande zagovornikov nestrpnosti in diskriminacije. Odloži jo.

Leon, nekaj besed h tvojemu komentarju Azri: Homoseksualnost ni nalezljiva. Ampak zadnje čase, ko berem tovrstno literaturo, vedno znova pridem do občutka, da je šlo pri gejih za velik manjko očeta, ko so odraščali. Bo lahko tak človek zrel oče? (No, res je, da oče ni že takoj ob rojstvu otroka, tedaj je le biološki oče, oče potem raste, zori ... prav tako mama.)

Leon, strinjam se, tukaj ni šlo za odgovorna starša, niti mama niti oče se nista izkazala za odgovorna, o tako pomembnih stvareh je potrebno narediti več kot samo ustno reči nekaj besed! Če razmišljam s stališča otroka, bi mogoče sploh ne bilo slabo, če bi ta mati šla živet k očetu svojega otroka. Na nek način se mi zdi narobe "narediti" otroka zase ... v bistvu je tako, da naj bi otroka spočeli in rodili - zanj! Otrok je bitje prihodnosti. Ni več naš "sedaj". Mi smo tu, otrok pa mora odleteti, moramo ga vzgajati za to, da bo lahko poletel ... in ne smemo ga vezati nase. V konkretnem primeru je čisto mogoče, da sta tako mama kot oče čisto ok človeka. Zdi se mi pa kruto odtrgati otroka od doječe mame (res je, oče tega sploh en more in na tak način ne more "privezati" otroka nase) in zdi se mi kruto odtrgati ga na hitro iz okolja, kje rje živel - razen če bi res šlo za grde stvari v odnosu do otroka ... Po moje bi bil ideal najti povezavo med vsemi temi ljudmi. Ne pa vzeti otroka in ga dati v drug dom. P.S.: Ta primer sem zapisala zato, ker se mi zdi, da kaže na možne zaplete ob prakticiranju nadomestnega materinstva ... Ta mama se pač ni imela za nadomestno mamo ... Ta mama želi biti mama.

Azra, sprašuješ me: "Kakšno korist pa bo imel otrok od istospolnih staršev? A misliš, da mu bosta dala dober vzgled za življenje? Otroci imajo velikokrat za vzgled svoje starše." Moj odgovor je zelo kratek: homoseksualnost ni nalezljiva - za razliko od ljubezni, nestrpnosti in vsega kar je vmes. ------------ Nadalje zapišeš (citiram): "Ljubeč in varen dom meni pomeni očeta in mater." Ne, Azra ... ljubeč in varen dom pomeni imeti ljubezen in varnost. Spol sam po sebi ne prinese ne ljubezni, ne varnosti. ----------- Nadaljuješ s sledečim (citiram): "Ta otrok pa bo imel dva očeta." Res je, ta otrok bo imel kar DVA očeta, mar ni to krasno? Dvojno dozo (očetovske) ljubezni! ------------- Zaključiš s tem: "Ne bo poznal materine ljubezni, ker mama je samo ena in nihče je ne more nadomestiti." Kot že rečeno, če ta otrok ne bo poznal materine ljubezni, bo za to kriva bodisi neljubeča mama, bodisi sodnica (če je presodila krivično). In nihče drug.

Ana Kos, praviš (citiram): "V tem primeru ni čutiti, da bi ta mama ne nudila otroku ljubečega doma." Tega mi bralci, ki zgolj beremo o neki zgodbi z distance, nikakor ne moremo vedeti. Lahko le špekuliramo in se delamo pametne. Če mama ne nudi ljubečega doma, je odločitev sodnice pravilna. Če pa ga nudi, odločitev ni pravilna. Zelo enostavno. (to je povsem neodvisno od spolne usmerjenosti enega ali drugega starša) Rekla si tudi, da "majhni otroci predvsem potrebujejo mamo, večji pa zelo zelo potrebujejo očeta!" Načeloma bi to lahko bilo res, toda jaz vseeno ne bi gledal na to tako šablonsko. Življenje ni šablona. Otrok v prvi vrsti potrebuje dve odgovorni odrasli osebi, ki vnaprej TEHTNO PREMISLITA o tem, kaj pomeni odločiti se za rojstvo otroka. Kaj to prinese s seboj, kakšne odgovornosti, kakšno vzgojo, ipd. Vsakič kot ta premislek ni storjen, se potem lahko dogaja, da nastopijo težave (kakršnekoli že - neljubeč dom, nasilje v družini, zloraba otrok, odtujenost staršev, boj za skrbništvo, itd.). Se pravi, premalo poudarka se daje na odgovorno starševstvo pred nastopom starševstva. Tukaj je osnova vsega.

Leon, ustavila sem se ob tej zgodbi - preprosto zato, ker se mi zdi, da mnoga sodobna reševanja želje po otroku prinašajo nova probleme. V bistvu zame tukaj ni poudarek an tem, da je deklica prisojena gejema, pač pa to, da so se odrasli vpletli v neko igro, ki že dolgo ni več samo igra, pač pa boj za otroka. Nadomestno materinstvo prinaša spet nove zaplete, saj vendar ženska ni samo stroj za rojevanje. Če je srčna, bo težko otroka preprosto oddala ... pa četudi je tako v pogodbi. Otroka res marsikatera nosi za denar, ampak vseeno otroka ne bi smeli prodajati ... Je prodaja to, če biološka mati dobi denar? (Pa ravno o tej tematiki sme prisala prav pred kratkim!) Jaz sem to zgodbo, to objavo, zapisala na kratko, na spletni strani, ki jo navajam, je napisana bolj podrobno. Meni se zdi, da je marsikaj nejasnega, mati pravi nekaj, oče drugo. Videti je, da niso jasno povedali drug drugemu, kaj sploh kdo želi, misli, pričakuje ... Posebej kruto v tem primeru se meni zdi to, da so vzeli dojenčico. Dojenčka odtrgati od prsi svoje mame ...!? To je grdo. (Čeprav je res tudi to, da ženska more dojiti, torej more dojiti dolgo tudi zato, da otroka obdrži dolgo ... Iz Biblije so znani primeri, ko so bili otroci pri mami, dokler so bili dojeni, potem so pa šli od doma iz različnih razlogov ... npr. Mojzes je bil v izraelski skupnosti, dokler ga je mama dojila, potem je pa moral na dvor k faraonovi hčerki ...) Praviš: edini kriterij naj bi bil ljubeč dom za otroka. V tem primeru ni čutiti, da bi ta mama ne nudila otroku ljubečega doma ... V glavnem je tudi tako, da majhni otroci predvsem potrebujejo mamo, večji pa zelo zelo potrebujejo očeta!

Leon, kakšno korist pa bo imel otrok od istospolnih staršev ? A misliš, da mu bosta dala dober vzgled za življenje? Otroci imajo velikokrat za vzgled svoje starše. Ljubeč in varen dom meni pomeni očeta in mater. Ta otrok pa bo imel dva očeta. Ne bo poznal materine ljubezni, ker mama je samo ena in nihče je ne more nadomestiti.

Nepravnik ... no, po izrazu obraza jaz ne bi upala ocenjevati človeka ... Anka ... žalostno ...

Opozarjati na tragedijo te zgodbe zgolj v smislu tega, ker je sodnica presodila, da korist otroka ponazarja gejevski par, je homofobija. Zelo preprosto. Če je šlo slučajno za krivično odločitev, je šlo kvečjemu za napako v strokovni presoji pristojnih in ne za "krivico" v dodelitvi otroka paru istega spola. Spolna usmerjenost ni (in ne sme biti) kriterij za presojo o koristi otroka. EDINI kriterij mora biti ljubeč in varen dom.

grozljivka.....