Pred kratkim sem se po verouku pogovarjala z mamo enega od otrok. Pa je naenkrat pristopil sin te mame in mi rekel - tako opozorilno: "Ana! Rekla si grdo besedo!"
"Ojej," sem se odzvala, "a res, katero pa? A zdajle?" Razmišljala sem ... na hitro sem preletela ves pogovor z otrokovo mamo. Ničesar se nisem spomnila! Tudi fantkova mama je pričakujoče gledala.
"Glej, mislim, da nisme rekla nobene grde besede. Ampak, povej, kaj si slišal."
Potem je rekel - tako malo tišje, saj lepo vzgojen človek grdih besed vendar ne govori, sploh pa ne na glas: "Rekla si: sranje."
"O, pa nisem rekla te besede," sem mu povedala in otrokova mama je pritrdila.
"Potem sem pa narobe slišal," je rekel. Morda se je celo oddahnil :)
Kako bi pa to izgledalo, da jaz učim otroke lepo govoriti, jaz bi pa uporabljala "grde" besede.
Pravzaprav jaz zelo redko opozarjam na besede. Skušam jim stvari pojasnjevati, pripovedovati o različnih pomenih, podobah ... Pred kratkim sem enega otroka ustavila, ko je ponovno začel s seksom. Ustavila sem ga, ker sem videla, da večina otrok resnično ne ve, za kaj pri tej stvari gre. Poleg tega jaz ne maram te besede - in to sem tudi rekla.
Včasih otroci povejo, da je kdo pokazal "fakiča", ali pa povejo kaj drugega, česar jaz niti ne poznam :) Ja, tudi jaz se učim, tudi od otrok, ne samo oni od mene. Vsako neznanko jim skušam pojasniti. Tudi vsako čudno ali neznano besedo, ki pride na dan med našimi pogovori. Hkrati pa tudi jaz marsikaj novega in nadvse zanimivega izvem od otrok.
V zvezi z grdimi besedami se mi zdi pomembno, da otroci vedo, da besede same na sebi niso grde, lahko pa so grde vsebine, ki jih te besede predstavljajo. Nekateri besede tudi zlorabijo in z njimi govorijo o čisto drugih stvareh, kot je prvotna vsebina. Tako mimogrede povem tudi o zlorabah besede "ljubezen".
Jan 16, 2016