Članek
Objavljeno Jan 29, 2016
Kako zelo ne maram nobenih ponudb po telefonu, prav tako nobenih predstavitev in vabljenj kdo ve kam. In tistim, ki ponujajo vse sorta zastonj, eno figo verjamem. Nič ni zastonj.
Ponavadi takoj, ko pridem do besede, ponudbo odklonim, klica pa ne prekinem. Se mi je pa že zgodilo, da so prekinili na drugi strani - ko sem recimo rekla, da imam 10 otrok in da .... :). (Po moje mi niso verjeli ;) )
------
Tako sem že odklonila tudi ponudbo, o kateri bom tukaj pisala (mislim, da se je to zgodilo pred kakšnima dvema letoma), potem pa sem pomislila, da če pa lahko res pogledajo mikroožilje, kot so rekli, potem bi me pa pravzaprav zanimalo - kajti tisto, ko so mi rekli na eni od krvodajalskih akcij, da nisem najbolj primerna za darovanje krvi, ker imam mogoče anevrizmo - no, tisto je toliko vplivalo name, da nisem več dobro vedela, ali bi šla še dat kri ali ne.
In zdaj ko so mi ponujali - pazi: zastonj! - slikanje mojega mikroožilja s termokamero (to je zelo sodobna metoda), sem potem sprejela - ok, pridem, da vidim, kaj je to. Morda bodo pa videli v moje možgane.
No, ko sem prišla tja, so mi zmerili kisik - in ni bil najboljši - 96 %, kar me je presenetilo, saj sem bila tedaj po 15 minutni hitri vožnji s kolesom.
No ja.
Potem so me slikali s termokamero, zgornji del - če kaže slika zgornjega dela telesa slabo stanje, je v spodnjem še toliko slabše, pravijo. Zato ni potrebno slikati vsega. Videla sem mavrično slikco, kar se mi je zdelo predvsem zanimivo. Seveda je nisem znala prebrati. No, nič hudega, to bodo naredili na koncu, zdaj me čaka predavanje.
Predavanje je bilo o zdravem načinu življenja, o dihanju, vodi (o, mašina, pravijo, da naj bi človek spil na 25 kg telesne teže 1 liter vode!), spanju, hrani.
Nič posebnega, nič novega, tako malo na približno - po mojem mnenju.
Ker me je zelo bolela glava, se nisem kaj dosti vključevala v pogovor.
Potem nam je predavateljica pokazala neko zadevo ... ne bom govorila o njej, ne pišem niti za niti proti ... le toliko, da naj bi uravnavala elektromagnetno polje in tako človeku pomagala vzdrževati zdrave celice (da ne bi šlo toliko energije za samo celico) in ga zdravila.
Vsak od nas se je vlegel na tisto zadevo. Ko sem bila na vrsti, sem rekla, da me zelo boli glava. In potem pričakovala, če bom začutila kakšno spremembo. Če bi me nehala boleti glava, potem bi rekla: Super, tale naprava pa ni kar tako.
A glava me ni nehala boleti, še stopnjevalo se je. (Toliko, da sem kasneje vzela celo tableto, kar se pri meni zgodi zelo zelo redko.)
No, in potem - končno - je bilo na vrsti to, da nam ta izdelek ponudijo - samo danes po ugodni ceni.
Seveda nas je vse zanimala ta cena.
Toda s ceno je predavateljica odlašala, odlašala.
Potem je napisala na tablo številko. 200.015 € (možno, da so zadnje številke malo drugačne, a mislim, da sem si zapomnila prav).
Vprašala je, kaj lahko kupimo za ta denar.
Hišo! Seveda, jaz bi hišo! Eni so rekli, da avto. Kakšen avto je za ta denar? Zlat?
Rekla je, da je to vsota na črnem trgu za nakup telesnega organa, ki ga kakšen bolnik potrebuje.
Potem je navedla, koliko prosilcev je sedaj v Sloveniji za ledvice, jetra, srce ...
No, šele potem je rekla, koliko stane ta naprava, ki "zdravi" ... seveda, ko sliši človek za 200.000 €, potem 3.000 € ni tako veliko. Seveda, če jih človek ima! A v koliko mesecih povprečen človek zasluži 3000 € - oz. jih more celo dati na stran?
No, ampak mi imamo sedaj srečo, samo danes (!): danes lahko to zadevo kupimo samo za ... (ampak spet ne pove cene), če smo pripravljeni sodelovati (torej poročati o uspehih, ki jih bomo dosegli z uporabo te naprave) ... in še darilo dobimo za povrh.
No, cene ni povedala. Ne še.
Potem smo lahko šli na posvet glede nakupa, možnosti ipd. Predavateljica pa je klicala vsakega od nas in nam na podlagi slikc s termokamero, ki so jih naredili ob našem prihodu in takoj po terapiji, razložila naše zdravstveno stanje.
Vsekakor sem jaz zvedela (tako so mi povedali!), da mi terapija pomaga, ampak da imam slabo mikrocirkulacijo, da je v nevarnosti srce in da bom imela težave s komolci v letu, dveh.
Tako.
Ampak naprave ne bom kupila.
Ko smo čakali na individualne posvete, smo se povabljenci pogovarjali med seboj. Zanimivo, da smo vsi v slabem stanju. In zanimivo, da nas je več, ki imamo odpor do takega načina ponujanja "uslug".
Ko sem ugotovila, da dejansko nekaj prodajajo, pa naj bo v ospredju slišati predvsem o skrbi za zdravje konkretnega človeka, vendar bode ven to: nekaj bi radi prodali!
Je ta reč res tako čudežna, kot pravijo?
No, če bi mene po terapiji nehala boleti glava, bi morda verjela.
Razmišljala sem, na kakšen način bi se meni zdelo bolj sprejemljivo vse to, kakšen način ponudbe bi se mi zdel korekten.
Takole: Takoj, torej že po telefonu ali v kakšni pisni ponudbi bi mi povedali, da imajo eno novo metodo, ki se je pri marsikom izkazala kot res učinkovita. Dajo mi možnost, da to zadevo preizkusim, vidim od blizu. Stane pa naprava toliko in toliko - res je veliko ... Ampak vsaj poizkusite!
No, tak način bi bil meni bolj všeč ...
Kako zelo ne maram slepomišenja!
Tako da ... pri naslednjih ponudbah bom še bolj zadržana ...
Tako sem že odklonila tudi ponudbo, o kateri bom tukaj pisala (mislim, da se je to zgodilo pred kakšnima dvema letoma), potem pa sem pomislila, da če pa lahko res pogledajo mikroožilje, kot so rekli, potem bi me pa pravzaprav zanimalo - kajti tisto, ko so mi rekli na eni od krvodajalskih akcij, da nisem najbolj primerna za darovanje krvi, ker imam mogoče anevrizmo - no, tisto je toliko vplivalo name, da nisem več dobro vedela, ali bi šla še dat kri ali ne.
In zdaj ko so mi ponujali - pazi: zastonj! - slikanje mojega mikroožilja s termokamero (to je zelo sodobna metoda), sem potem sprejela - ok, pridem, da vidim, kaj je to. Morda bodo pa videli v moje možgane.
No, ko sem prišla tja, so mi zmerili kisik - in ni bil najboljši - 96 %, kar me je presenetilo, saj sem bila tedaj po 15 minutni hitri vožnji s kolesom.
No ja.
Potem so me slikali s termokamero, zgornji del - če kaže slika zgornjega dela telesa slabo stanje, je v spodnjem še toliko slabše, pravijo. Zato ni potrebno slikati vsega. Videla sem mavrično slikco, kar se mi je zdelo predvsem zanimivo. Seveda je nisem znala prebrati. No, nič hudega, to bodo naredili na koncu, zdaj me čaka predavanje.
Predavanje je bilo o zdravem načinu življenja, o dihanju, vodi (o, mašina, pravijo, da naj bi človek spil na 25 kg telesne teže 1 liter vode!), spanju, hrani.
Nič posebnega, nič novega, tako malo na približno - po mojem mnenju.
Ker me je zelo bolela glava, se nisem kaj dosti vključevala v pogovor.
Potem nam je predavateljica pokazala neko zadevo ... ne bom govorila o njej, ne pišem niti za niti proti ... le toliko, da naj bi uravnavala elektromagnetno polje in tako človeku pomagala vzdrževati zdrave celice (da ne bi šlo toliko energije za samo celico) in ga zdravila.
Vsak od nas se je vlegel na tisto zadevo. Ko sem bila na vrsti, sem rekla, da me zelo boli glava. In potem pričakovala, če bom začutila kakšno spremembo. Če bi me nehala boleti glava, potem bi rekla: Super, tale naprava pa ni kar tako.
A glava me ni nehala boleti, še stopnjevalo se je. (Toliko, da sem kasneje vzela celo tableto, kar se pri meni zgodi zelo zelo redko.)
No, in potem - končno - je bilo na vrsti to, da nam ta izdelek ponudijo - samo danes po ugodni ceni.
Seveda nas je vse zanimala ta cena.
Toda s ceno je predavateljica odlašala, odlašala.
Potem je napisala na tablo številko. 200.015 € (možno, da so zadnje številke malo drugačne, a mislim, da sem si zapomnila prav).
Vprašala je, kaj lahko kupimo za ta denar.
Hišo! Seveda, jaz bi hišo! Eni so rekli, da avto. Kakšen avto je za ta denar? Zlat?
Rekla je, da je to vsota na črnem trgu za nakup telesnega organa, ki ga kakšen bolnik potrebuje.
Potem je navedla, koliko prosilcev je sedaj v Sloveniji za ledvice, jetra, srce ...
No, šele potem je rekla, koliko stane ta naprava, ki "zdravi" ... seveda, ko sliši človek za 200.000 €, potem 3.000 € ni tako veliko. Seveda, če jih človek ima! A v koliko mesecih povprečen človek zasluži 3000 € - oz. jih more celo dati na stran?
No, ampak mi imamo sedaj srečo, samo danes (!): danes lahko to zadevo kupimo samo za ... (ampak spet ne pove cene), če smo pripravljeni sodelovati (torej poročati o uspehih, ki jih bomo dosegli z uporabo te naprave) ... in še darilo dobimo za povrh.
No, cene ni povedala. Ne še.
Potem smo lahko šli na posvet glede nakupa, možnosti ipd. Predavateljica pa je klicala vsakega od nas in nam na podlagi slikc s termokamero, ki so jih naredili ob našem prihodu in takoj po terapiji, razložila naše zdravstveno stanje.
Vsekakor sem jaz zvedela (tako so mi povedali!), da mi terapija pomaga, ampak da imam slabo mikrocirkulacijo, da je v nevarnosti srce in da bom imela težave s komolci v letu, dveh.
Tako.
Ampak naprave ne bom kupila.
Ko smo čakali na individualne posvete, smo se povabljenci pogovarjali med seboj. Zanimivo, da smo vsi v slabem stanju. In zanimivo, da nas je več, ki imamo odpor do takega načina ponujanja "uslug".
Ko sem ugotovila, da dejansko nekaj prodajajo, pa naj bo v ospredju slišati predvsem o skrbi za zdravje konkretnega človeka, vendar bode ven to: nekaj bi radi prodali!
Je ta reč res tako čudežna, kot pravijo?
No, če bi mene po terapiji nehala boleti glava, bi morda verjela.
Razmišljala sem, na kakšen način bi se meni zdelo bolj sprejemljivo vse to, kakšen način ponudbe bi se mi zdel korekten.
Takole: Takoj, torej že po telefonu ali v kakšni pisni ponudbi bi mi povedali, da imajo eno novo metodo, ki se je pri marsikom izkazala kot res učinkovita. Dajo mi možnost, da to zadevo preizkusim, vidim od blizu. Stane pa naprava toliko in toliko - res je veliko ... Ampak vsaj poizkusite!
No, tak način bi bil meni bolj všeč ...
Kako zelo ne maram slepomišenja!
Tako da ... pri naslednjih ponudbah bom še bolj zadržana ...
Jan 29, 2016
