Članek
Objavljeno Feb 11, 2016
Kako zelo ne maram napihovanja novic!
Ne maram tistega stila: Šokantno in podobno.
Ne maram polresnic, priredb, ne maram pretirano čustvenih zapisov, kadar gre za delo novinarjev. (Oja, zapisi blogerjev, sploh kadar so osebnoizpovedni, so nekaj drugega.)
Nekdo me je opozoril na nek zapis Tine Maze, ki je mnenja, da biti veliko na pametnem telefonu ni dobro. No, in poleg sem potem opazila naslov, tak alarmanten: Tina Maze priznala, kaj je predsednik Pahor počel z njeno mamo.
Joj, kaj neki je počel Pahor z mamo Tine Maze?
Ob takem naslovu bi si človek mislil najhujše stvari. "Počel" je dejanja trajanja, torej se je nekaj dogajalo dlje časa. No, in kaj je počel? Tinino mamo je povabil v svoj avto, prostora za Tininega očeta pa ni bilo!
A to res spada pod nekaj tako strašnega? Meni se zdi to nekaj, ob čemer se človek lahko nasmeji. In verjetno je kot tak dogodek to Tina tudi povedala. Po mojem mnenju to ni nekaj, ob čemer bi se zgražali: Kaj je Pahor počel!? In še: Tina je priznala?! Ali ni priznati to, da povemo, razkrijemo nekaj, kar je povezano z grdim, sramotnim ... in to predvsem sramotnim tistega, ki to pripoveduje? V tem primeru, če že je Pahorjevo dejanje nekaj strašnega, bi to moral priznati on - in ne Tina! Ona je povedala, ne priznala! Ali pa je najprej zanikala, skrivala, potem pa vendar priznala to veliko grozno stvar??
Šlampasto je tako pisanje. Pisati zato, da se nekaj napiše ... in to nekaj alarmantnega, šokantnega! Oh joj.
.
...
Koliko je takega in podobnega pisanja!
Proslave ob kulturnem prazniku nisem gledala niti poslušala, so pa bile prve novice, ki sem jih opazila v zvezi s prireditvijo na Facebooku, zgražajoče se čez zdravico v arabščini. To je bilo tako močno poudarjeno, da sem že mislila, da je bila zdravica samo v arabščini - tako da sem jaz pripomnila, da ko bi bila vsaj v eskimščini :)
No, potem sem zvedela, da je bila proslava zastavljena širše, multikulturno in da je bilo na njej marsikaj. No, ker je nisem slišala, je torej ne bom ocenjevala .... vsekakor si želim, da se še po meni ne širijo besede jeze in nestrpnosti ...
Rumena barva je lepa ... rada jo imam ... ampak rumenega tiska pa ne maram ... in rumenega spleta in govora tudi ne ;)
Po moje bi morali vsi govori in vsa pisanja, sploh pa to za javnost, skozi tri cedila: je to, kar pripovedujem, resnično, govorim dobro o človeku, komu to sploh koristi.
Razumljivo je, da ni življenje tako enostavno, kot kažejo ta tri cedila, pa vendar je vredno dostikrat pomisliti na to, koliko pripomoremo s svojim govorjenjem - in tudi molčanjem, kadar poznamo resnico, pa jo skrivamo, čeprav gre za pomembne reči - k boljšemu svetu.
Feb 11, 2016
