Spominjam se, da sem nekoč nekje prebrala, da obstaja zapis nekega nemškega duhovnika (?), ki je potoval skozi naše kraje in v svoji kroniki je zapisal, da so ljudje tukaj tako pošteni, da jim ni potrebno zaklepati hiš, saj nihče ne krade! In tako ključev sploh ne potrebujejo.
Kakšna pohvala za nas Slovence! Menda že pregovorno veljamo za poštene.
No, in na spletu sem opazila filmček, kjer "slep" moški preverja poštenost mimoidočih Ljubljančanov.
Ob tem, ko tolikokrat vidimo vse najslabše pri Slovencih, ob "spoznanju", ki ga prikazuje ta video, lahko začutimo pravo veselje, upravičen ponos: Slovenci smo pošteni!
...
Ko sem ob tem čutila veselje ob poštenosti naših ljudi, so me misli odnesle .... kdo so potem tatovi koles, vlomilci, roparji, potem tisti, ki državo prinašajo okrog, pa politiki, ki včasih obračajo in oblikujejo zakone tako, da se zanje čim bolje izidejo ... Kdo so potem ti? Slovenci? ;) Ali pa potem niso Slovenci, zaradi teh dejanj ne?
Kaj se dogaja v človeku, da krade, goljufa?
Ali imamo več čuta, kadar gre za človeka v stiski ali pa je vseeno, za koga gre? Pomagati slepemu človeku ali pa nekomu, ki mu nič ne manjka? Bi isti človek pomagal slepemu, gluhemu, človeku na vozičku ... ali pa bi enako ravnal, če bi videl, kako je na cesti izgubil denar npr. predsednik Pahor ali pa Jelinčič?
Pogovarjala sem se s fantom, ki je nekaj ukradel v neki trgovini; fant je bil mnenja, da krasti ljudem ne smemo, krasti revežem sploh ne, toda eni veliki trgovini, ki ima ogromno denarja!?
Prav tako sem naletela na ljudi, ki mislijo, da se krasti posameznikom ne sme, ampak državi, ja, to pa!! Državi ja! Če ukrademo kaj državi, potem smo "face".
Jaz pa kar mislim, da smo država ljudje ...
In če kdo krade "državi", krade sodržavljanom ... okrog prinaša tudi samega sebe.
"V malem si mi bil zvest, čez veliko te bom postavil ..." Tako je v Svetem pismu.
Verjamem, da je potrebno biti pošten. Le potem smemo pričakovati tudi poštenje drugih.
"Česar ne želite, da drugi storijo vam, ne naredite vi drugim ..."
Feb 19, 2016
