Malo pred veliko nočjo, 24. marca, bodo začeli v Koloseju vrteti film Papež Frančišek.

Jaz sem ga videla danes.

Hvaležna sem, da sem imela to možnost.

Pred nami se je razprostrla papeževa življenjska zgodba, prepletajo se dogodki iz njegove mladosti in kasnejših let vse do izvolitve za papeža in še nekaj malega po izvolitvi, dodani so tudi avtentični posnetki sedanjega papeža in nekaterih dogodkov.

Kaj se me je dotaknilo?

- Iskanje življenjske poti, odločitev za duhovništvo ... in polno sprejetje celibata - vedoč, da se s tem odpoveduje svoji lastni družini (kasneje se poheca, da se človek s celibatom odpove tudi tašči!). Njegova mama je čisto obupana, ker po njem ne bo imela vnukov.

(Vse fotografije so s spletne strani Koloseja.)

- Odnos do neke ženske, matere, ki so ji ubili sina. Priznava njeno bolečino, njen obup. Razume jo, sočustvuje z njo. In ji skuša nuditi oporo. Pove ji o Mariji, ki je tudi izgubila sina ...

- Odnos do mlade ženske, ki je namerno splavila. Pove ji, da je res splav nekaj groznega, a mlado ženo, ki neutolažljivo joka, tolaži in ji pove, da ji Bog odpušča. Ta prizor mi je bil silno ljub tudi ob tem, ko molimo pred porodnišnico, pa je ta molitev od marsikoga narobe razumljena. Svetu, predvsem seveda našemu narodu, naši družbi, želimo povedati, da je splav nekaj strašnega in da povzroči hude rane. A najhujše je to, ko človek v svoji bolečini ostaja sam. Bog tolažbe in Bog usmiljenja človeka ne pušča samega ... če človek le odpre srce.

- Sočutna prijaznost do bolnikov. Ne oziraje se na posamezne bolezni je pristen v odnosu do njih, seveda tudi do otrok.

- Neki mami samohranilki nočejo krstiti otroka, on je zgrožen nad tako Cerkvijo in povabi to mamico z otrokom k sebi in krsti otroka. On ne pozna Boga predpisov, pač pa Boga ljubezni.

- Sočutje ob nenadni smrti mame novinarke, s katero sta se postopoma zelo zbližala ...

- Prisrčna domačnost s svojimi župljani, z revnimi ljudmi v svojem okolju. Prav tako s svojimi učenci.

- Konkretna pomoč v vojni, npr. nekomu pomaga pobegniti na varno. Pri tem veliko tvega.

V filmu se prepletata papeževa zgodba in zgodba mlade novinarke, ki je sicer ateistka. On je s tem, da jo posluša in ji pove nekaj modrih besed, njej v oporo v hudi stiski, ko se ona razhaja s svojim partnerjem in ostane sama in noseča.Njuno prijateljstvo postane trajno ...

Papež Frančišek ostaja "oče Jorge", noče biti eminenca, noče klanjanja, noče "nobel" oblačil niti vseh predpisanih.

---

Seveda tega ni v filmu, naj omenim, da se ob papežu Frančišku večkrat spomnim na papeža Srečka ... in včasih se pohecam, da je bodoči papež Frančišek gotovo prebral knjigo Zadnji po Malahiju. :)