Tišina.

Danes je v cerkvenem koledarju tiha nedelja.

Seveda ni mišljena nedelja kuhanja "mule", "rilca", tihi teden, ko je človek tako jezen, da noče več govoriti.

Tišina je lahko taka, da (človeka) boli.

In taka, ki bogati.

In na tako tišino želim spomniti.

Ko utihnemo, morda zares slišimo svoje bližnje.

Ko zares utihnemo, morda celo sebe zaslišimo (drugač(n)e, kot se poznamo).

V tišini in miru srca morda šele prav slišimo.

Sama utihnem kdaj zato, da bi ne rastel spor, ali zato, ker ne vidim smisla, da še kaj pojasnim, saj itak vidim, da vse pojasnjevanje nič ne pomaga.

V pravem pomenu tihega tedna pa nikoli ne molčim. Žal mi je ljudi, ki v resnici to imajo, ko starša med seboj ne govorita, ko rečeta kaj le otrokom ali celo otroke uporabita za poštarje med njima. Mislim, da so taki tihi tedni glasni klici po ljubezni, a ne eden ne drugi ne zna in ne zmore tega narediti tako, da ne bi spet prizadel - in v svoji ranljivosti se bojita pokazati resnična sebe.

...

Modrost pride v človeka po ljubezni,

tišini in odpovedi.

(sv. Janez od Križa)