Molitev za nerojene otroke, ki poteka 40 zaporednih dni skupaj pred porodnišnico, moti nekatere ljudi, zato so tudi pobirali podpise proti molitvi in še kaj. Tudi varuhinja človekovih pravic bi zavarovala ženske pred molivci.

Pred enim tednom so prišli tja tudi protestniki, vendar so morali oditi, ker njihov "dogodek" ni bil prijavljen, v četrtek, pred dvema dnevoma, v četrtek, je pa prišla skupina Sentimentalno mleko, njen "dogodek" je bil Ubranimo pravice želv. Med našo molitev so se vpletali členi ustave in še kaj.

No, ljubi Bog je itak vajen vsega mogočega! :)

Kakšen vtis so mi dajali mladi "nasprotniki" - Sentimentalno mleko? No ja, nekoliko so pač izzivali, ampak ni bilo prav hudo. Pravzaprav sploh nisem imela občutka, da natančno vejo, zakaj v bistvu pri problematiki splava gre. Splav - po njihovo - mora biti zagotovljena pravica, otrok - ja ali ne, to je samo odločitev posameznega para ali celo samo ženske. Tako nekako. Ampak po moje se nihče od njih ni poglobil v vse to.

Kdo ve, kaj sploh vedo o splavu kot dejanju, o splavu kot dejstvu!

Ljudje se ponavadi borijo za vsako pravico, ponavadi ne bi nobene hoteli izgubiti. Ne glede na to, ali gre za nekaj dobrega ali slabega.

Mladenič, ki je bral ustavo in povedal tudi kaj o pravicah želv (se ne spomnim več, kaj, je bilo silno zapleteno ;) ), je bil oblečen v pingvina. Na transparentu je pisalo: "Radi imamo želve."

Je bil njihov namen resničen protest proti molitvi ali le malo heca?

Zelo jasno je mnogim, kako je naša ljuba Slovenija potrebna molitve! Vsak od nas jo potrebuje. In kot ob posebnih priložnostih vključim v svoje molitve še kaj dodatnega, ali pa koga dodatnega, je jasno, da sem prosila blagoslova tudi za tiste mlade, ki so bili ob nas kot naši nasprotniki. Prav na smeh mi je šlo, ker je čez čas med "protestniki" stal eden od molivcev in ob skupni molitvi polglasno izgovarjal besede ... dobila sem občutek, da vsi "pašemo" skupaj! Vsi smo ljudje! Vsak s svojimi občutki, izkušnjami, stiskami, bolečinami. Vsakega od nas je marsikaj oblikovalo in smo zato, taki kot smo. Nekaj seveda je od nas odvisno, ampak na vse ne moremo vplivati ...

In - kdo ve! - morda sploh ne manjka veliko, da bi se o problematiki splava pogovorili skupaj in našli skupne rešitve. Bi bilo vredno!

Res je: zame je rešitev (samo) ta, ki globoko zdravi narod - spoštovanje življenja od spočetja dalje ...

Kako si želim, da bi vsi ljudje upali čutiti več ... bolj globoko.

In da bi upali biti iskreni, pristni.

Odhajala sem prej kot "protestniki". Tisti čas so sedeli blizu na "soku". Stopila sem do njih in jim zaželela vse dobro. Vsi so mi odgovorili zelo prijazno.

Ponovno se mi je zbudil občutek od prej: da sploh nismo zelo različni in da se splača iskati skupne najboljše rešitve. Se pogovarjati.

Tako si želim, da bi ljudje upali pogledali širše, videti več!

Vsej Sloveniji želim pokazati transparente molivcev. Izražajo naše veselje, upanje.

Tale z napisom, da je v Sloveniji vsak 6. par neploden,

da je posvojitev okrog 50 na leto,

da je na posvojitev čakajočih 500 parov na leto,

da je narejenih 5000 umetnih prekinitev nosečnosti na leto ...., ta transparent veliko pove!

Kaj res ne bi mogli otroke mam, ki res ne želijo in ne morejo obdržati svojih otrok, dati v posvojitev - in tako bi osrečili marsikateri par, ki tako težko čaka, da dobi otroka ... in ima zanj to, kar otrok potrebuje ... materialne pogoje in veliko ljubezni ...?

Otrok je vendar mnogo več kot pravica ... (Pravica do imeti ali ne imeti otroka. Kaj pa potem tisti, ki ga ne dobijo, pa bi ga tako radi imeli?)