Včeraj sem bila v operi! Na sporedu je bila opera Orfej in Evridika. Kako lepa glasba je to, vsaj po predlogi opernega reformatorja Christopha Willibalda Glucka (1714–1787) in libretista Ranierija de' Calzabigija (1714–1795).

Nekaj stavkov o sami zgodbi Orfeja in Evridike:

To je zgodba o pevcu Orfeju in njegovi ženi, ki se imata zelo rada, a njuno idilo pretrga smrt, ko kača piči Evridiko. Orfej žaluje in žaluje za izgubljeno ženo, potem pa odide v podzemlje in prosi vladarja podzemlja Perzefono in Hada, da mu Evridiko vrneta. Res je uslišana njegova goreča prošnja, toda dobi strogo naročilo, ki se ga mora nujno držati. Dokler ne bosta z Evridiko prišla iz podzemlja, se on ne sme ozreti vanjo, niti ji povedati, zakaj tega ne naredi. Ta preizkušnja je zanj prehuda, po dolgem prigovarjanju Evridiki, naj pohiti za njim, se ozre v ljubljeno Evridiko in zato jo za vedno izgubi.

Pretresljivo žalostna zgodba o izgubi ljubljene osebe, globoko v srce se nas dotakne pesem strašne žalosti ... trpljenje obeh ljubečih se bitij. Uglasbena zgodba prikazuje, kako zelo se zaradi neizprosnosti bolečine človek spremeni.

Meni je bila izvedba tega dela v ljubljanski operi zelo všeč (čudovita glasba, obleke v belem - lepo!! - lepa scena; le nekaterih prizorov nasilja nisem razumela in jim ne vidim pomena). Škoda, da vam ne morem ponuditi kakšnega dela včerajšnje pesmi, recimo tistega, ko pojeta v veliki bolečini Orfej in Evridika, Orfej v hudi stiski, ker bi rad rešil ženo, ona mu pa ne sledi več, ker je v strahu, če je sploh še lepa ... ali zakaj je sicer Orfej ne pogleda ... in on ji prigovarja, naj pohiti, vendar neuspešno, ker ona ne more razumeti, da je noče pogledati ... in ko jo vendar pogleda, ona umira ... ona izginja ...

Našla sem nekaj posnetkov različnih izvajalcev te lepe glasbe:

.

Leto 2014 je v znamenju 300. obletnice rojstev skladatelja in znamenitega opernega reformatorja Christopha Willibalda Glucka (1714–1787) in libretista Ranierija de' Calzabigija (1714–1795). To je edinstvena priložnost, da se tudi v slovenskem glasbenem prostoru po 46 letih ponovno spomnimo njune izjemne mojstrovine in skladateljeve najdrznejše stvaritve. Tako imenovana 'reformna opera', ki je bila premierno izvedena leta 1762 na Dunaju, je zasnovana na izenačitvi vloge besedila in glasbe v duhu tedanjega klasicizma, očiščena je baročne pevske ekshibicije, v iskanju 'krasne enostavnosti' pa se s preprosto melodiko približuje čisti dramski obliki.

...

Režijo Gluckove opere je prevzel Lorenci, ena izmed vodilnih osebnosti slovenskega gledališča in nagrajenec Prešernovega sklada.