Dva dni vrta! Dva dni dela z zemljo! Dva dni trobentic, vijolic, regrata, čemaža ... včasih kar spotoma na vrtu! Kako zelo zaupam rastlincam v naravi. Bolj kot tabletam. No, tabletam morda tudi zaupam, nekoliko že, ampak ne maram jih.

No, ob tem se spomnim na nekaj izpred nekaj let:

Mojega sina so bolela kolena. Prijazna soseda na Primorskem je  prinesla tri "zdravilne" stekleničke! Nanje je napisala, kaj je v njih in vrstni red jemanja! Najprej naj fant uporabi tinkturo arnike, da "odpre kanale", je rekla. Potem naj uporabi tinkturo iz divjega kostanja - da prekrvavi. In potem naj koleno še namaže s šentjanževkinim oljem - za hrustanec, za obnovo hrustanca.
Ko mi je sin povedal, da je prišla soseda, ko ga je videla, da uporablja bergle, sem bila ganjena že zaradi same pozornosti.
Druga stvar, ki jo pa tudi močno čutim, je pa občudovanje ljudi, ki se spoznajo na naravno zdravilstvo. Na rožice, izvlečke, čajčke ... Sosedin mož in še ena soseda vsako leto nabirata zelišča za jägermeistra (dodajam nekaj o jägermeistru s spleta, naša dva soseda imata svoj specifičen recept, ki se ga držita), hodita na kraje, kjer je narava še čutiti zdrava.
Meni so te stvari zelo blizu, a vendar imam zelo malo znanja.
Morda se pa uspem ob svojih sosedih malo izobraziti?
Škoda je, če ne potujejo ta znanja iz roda v rod ...
Včasih je veljalo, da za vsako bolezen rožica raste - se mi zdi, da je to rekel tudi Kosobrin Mojci v Kekcu.

Dobra misel

Potem se je pa vse bolj razvijala farmacija ... umetno, laboratorij ... Sploh je kazalo, da je tisto iz tovarne edino pravo. In kot da je tisto od doma, s travnika, gozda nesnaga, umazanija, "Blažev žegen".
Ko smo mi ob bolni hčerki, ki je morala jemati zdravila z veliko težkih stranskih učinkov, iskali pomoč tudi izven uradne medicine, je bila zdravnica zgrožena, kaj mi dajemo otroku! Slišalo se je, kot da so stvari iz lekarn čiste, tiste od zeliščarjev pa umazano, nekaj čudnega, nekaj, čemur človek res ne more zaupati. "Meni bi se gravžalo vzeti nekaj od zeliščarja!" Približno taka je bila izjava zdravnika. Oni so pač prisegali samo na tablete in kapsule in dražeje in in in ... Na tisto pač, kar je iz lekarne, kar je iz tovarne ...
Spominjam se, kako so se ob krvnih izvidih odločali, kako z zdravili naprej. "Aha, medrol gor. Dodali bomo še pol tablete kalija ..." Pogrešala sem, da bi zdravniki videli celega človeka, ne predvsem izvida krvi ...

Ob treh stekleničkah zdravilnih tekočin, ki jih je prinesla soseda, razmišljam o zdravju ... Kako je nastalo to, da zdravijo umetne snovi iz tovarn - in ne to, kar nam je dala narava? O jaz bolj zaupam učinkovinam iz narave ...

In hkrati se zavedam lastne minljivosti ...