Veliki četrtek. Dan spominjanja na slovesno velikonočno večerjo, Jezusovo poslovilno. Apostoli so gotovo večerjo sprejemali predvsem kot spominjanje na hvaležnost za rešitev iz egiptovske sužnosti ter praznovanje in druženje s svojim Prijateljem in Učiteljem, niso si mogli pa misliti, kaj njihovega Učitelja čaka. In vendar veliki četrtek vsebuje že tudi veliki petek. Darovanje samega sebe je to, tisto pri zadnji večerji na nek način, tisto na veliki petek na drug način.
Zadnje dni me stiska od groze ob novici, da naj bi ISIS križal nekega salezijanskeva duhovnika (ugrabljenega v Jemnu) na sam veliki petek - kot je bil križan Jezus.
Moram priznati, da jaz mnogih tovrstnih novic ne pogledam, jih ne preberem, grozljivo se mi zdi, da kdo muči in ubije človeka ... sploh pa, da ga zato, ker je "drugače veren" kot on. Strašno mi je, ko slišim, kako pobijajo celo otroke. Strašni so vseh vrst holokavsti, genocidi. Tudi tisti v Ruandi mi je živo v spominu - ker sem prebrala knjigo, ki je name naredila izredno močan vtis zaradi "pisateljičine" zmožnosti odpuščanja morilcem.
Za ugrabitev tega duhovnika sem zvedela pred nekaj dnevi ... in zdaj ga imajo neznano kje, a da ga bodo na veliki petek (jutri!!) križali. Odtlej so oživele vse te strašne zgodbe, ki sem jih slišala v zadnjih letih ... Ne morem razumeti, da se vse to res dogaja. Da se vse to tudi danes dogaja.
Ne morem razumeti, da lahko ljudje tako ponorijo in delajo popolnoma nečloveške stvari. Kje človek izgubi samega sebe, svojo človečnost in človeškost?
(Meni je tale Jezus ljub iz več razlogov, eden od teh je, da ima na rami gnezdo in je tako Jezusova rama domek ptičkom!)
...
Pred nekaj dnevi se mi je sanjalo, da sem bila z neko skupino ljudi v nekem pritličnem prostoru, ko so se nam začeli skozi okna posmehovati in nas žaliti neki neznanci, nakar so vdrli noter in začeli streljati. Ko je mislil en moški (ki me je spominjal na nekega soseda) ustreliti mene, ni imel več naboja. Pa je rekel: "Dovolj je bilo, kvota je dosežena." Potem je nas preživele nagnal ven, tam je bilo že veliko ljudi. Potem so začeli kuriti zgradbe, in spet je šlo za neko kvoto; ko so dodegli določeno število gorečih hiš, so rekli, da je dovolj.
Kaj nas v resnici čaka? Kaj moremo v resnici narediti ... za boljši svet?
Moč molitve? Molimo in zaupajmo ....
Delajmo, kolikor moremo dobro. Imejmi radi sami sebe in druge. In zaupajmo ...
Mar 24, 2016