Pred nekaj dnevi sem zvedela, da je umrl g. Bertoncelj. Bil je dolgoletni župnik v Kosezah in prav tako dolgoletni urednik otroške revije Mavrica.

Stisnilo me je pri srcu. Spet je umrl nekdo, ki mi je bil pri srcu, jaz pa nisem bila v zadnjih letih nikoli pri njem. Pa sem imela načrte, da ga obiščem. Želela sem mu povedati, kako sem mu hvaležna, da je imel tako srčen odnos do mene.

Pa sem zamudila.

Včeraj sem bila na njegovem pogrebu. Morda mu pa morem zdaj povedati to, česar mu nisem "v živo"? Želim si, da ve, koliko mi je pomenil. V zadnjih letih, sploh od kar sem postala hospicarka "v praksi", sem se naučila jasneje govoriti. Žal mi je, da nisem mogla pravočasno do njega. Ampak razlogi, ki so prišli vmes, da nisem že določenih načrtov speljala, imajo tudi svojo težo. Morda je pa tako moralo biti ...

Ob svetlih spominih na otroštvo vedno znova zažari spomin na Mavrico. Na otroško revijo, ki je začela izhajati leta 1972. Kdo bi si mislil, da še vedno vem, kakšna je bila naslovnice prve številke! Velika je bila tedaj kot tavelik zvezek, še malo večja, in prva številka je imela na naslovnici otroke na snegu, risba Milana Bizovičarja in okrog risbe je bil svetlomoder rob, silno lepe nežne svetlomodre barve ...Spominjam se intervjuja, ki ga je imel urednik Bertoncelj z deklicami ene družine, ki so že prej sodelovale kot dopisnice, ko Mavrice še ni bilo, pač pa je bilo otrokom namenjenega nekaj prostora v Družini - in tisto je bilo pod naslovom Malim. Ej, koliko je to meni pomenilo!!

No, in potem smo dobili otroci Mavrico. Zame, ki imam optičen spomin, še zdaj živijo močni spomini na obliko, barve, posamezne slike, pogovore, zgodbe, podlistke (npr.: Fanika na drevesu!) risbe otrok in tudi mnoga imena otrok, ki so sodelovali z Mavrico. Na pamet sem vedela naslove otrok, ki so pisali v Mavrico! Tako s poštno številko vred!

Tudi jaz sem postala Mavričarka. Vneto sem začela pisati, mesec za mesecem pošiljala svoje prispevke. Kako se spominjam svoje prve risbe, ki je bila objavljena v Mavrici. Strmela sem vanjo - in enostavno nisem mogla verjeti, da je to res - da je nekje objavljena moja risba!