To je molitev starajočega se zdravnika iz 16.stoletja. Kako sodobna je pravzaprav. (Vira nimam, avtorja ne vem.)
O Gospod, ti veš bolje od mene, da sem iz dneva v dan starejši in da bom nekega dne star.
Obvaruj me pred prepričanjem, da moram ob vsaki priložnosti in k vsaki temi nekaj povedati. Odreši me velike strasti, da hočem za druge urejati njihove zadeve.
Nauči me, da bom sposoben razmišljati, ampak ne preveč tuhtati; da bom pripravljen pomagati, ampak ne ukazovati. Zdi se mi zares škoda, da ne bi drugim dajal iz velike zbirke svoje modrosti – ampak saj razumeš,
Gospod – rad bi si ohranil nekaj prijateljev.
Ohrani me tako ljubeznivega, kot je mogoče. Nauči me čudovite modrosti, da se lahko motim. Ne bi hotel biti svetnik, z njimi je tako težko živeti, star tečnež pa je mojstrovina hudiča.
Obvaruj me pred dolgoveznim naštevanjem podrobnosti in podari mi sposobnost, da takoj preidem k bistvu.
Nauči me, da molčim o svojih boleznih in težavah. Te iz leta v leto naraščajo, hkrati pa tudi želja, da bi jih opisoval.
Ne upam si prositi za dar, da bi bolezenske opise drugih poslušal z veseljem, ampak nauči me, da jih vsaj potrpežljivo prenašam.
Nauči me, da bom pri drugih ljudeh odkrival nepričakovane talente, in podeli mi dar, da jih bom tudi priznaval.
Apr 28, 2016