Tako je življenje. Polno stvari je v prepletu.

Danes gremo k poročni maši naših bližnjih. Želimo blagoslova mladima človekoma. Naj bo njuno življenje ubrana simfonija.

Hkrati smo v iskanju pogrešanega prijatelja. .......

Pred dvema dnevoma sem izvedela, da ima moja sestrična raka. Dolgo sva se pogovarjali po telefonu.

Nekemu staremu gospodu sem uspela najti knjigo, ki je izšla l. 1966, knjigo z naslovom Karantanija pisatelja Pavleta Zidarja. Ta knjiga je izšla in prišla že v knjižnice, nakar je bila prepovedana in zajeta. Gospod, ki mi je o knjigi pripovedoval, je bil prepričan, da so celotno izdajo skurili, vsaj tako ej bilo menda rečeno. Zidar je v knjigi preveč povedal. Dotika se vprašanja Slovencev na avstrijskem Koroškem.

No, in jaz sem knjigo našla! (Hvala spletu!) Dobila sem jo po pošti iz Vipave! Včeraj sem jo izročila gospodu! Kako je bil vesel! Imel je celotno zbirko Pavleta Zidarja, le te knjige ni imel. Pa saj ne gre toliko za celotno zbirko kot za vsebino knjige!

Pred nekaj dnevi se je rodila ena mala deklica. Kako je bratec ponosen. Dobila sem občutek, da je prav zrasel! Pomislila sem, kot bi on rodil! Mislim, da se je ta mala deklica rodila v pravi družini! Tudi zaradi bratca .... velikega brata!

Glasba, ki jo dodajam, je namerno izbrana - danes se poroči ena od pevk iz zbora. Blagoslova mladima dvema

in vsem nam!

Delajmo vsi za boljši svet!