Članek
Pesem dežja
Objavljeno Jun 01, 2016

Popoldne se razvlečejo oblaki in zakrijejo sonce. Vlije se dež. Kako blagodejno je, ko zaliva žejne rastline na mojem vrtu. Ne bo mi potrebno zalivat, kako lepo, začutim veliko hvaležnost. Sploh, ker verjamem, da je dež za vrt veliko bolj primeren kot špricanje s cevjo.

Pride večer, turoben, pust, žalosten. Zgrne se vsa tesnoba name, me ovije.

V sobi zlezem v posteljo in še berem, ampak te noči mi niti branje ne gre od rok. Ura je že veliko, utrujena sem, toda spanca ni.

Tam zunaj štropota dež. Dež! Dež poje pesem, ampak jaz sem v sobi tako daleč od te prelepe pesmi.

Vstanem in grem na balkon. Sedim na leseni klopi in prisluhnem. Dež. Prisluškujem. Kako prijazno. Kako toplo. Kako mehko. Kako lepo me objame melodija dežja. Tukaj bom spala!

Grem po ležalke in jih položim po tleh in grem še po "modroc" in eno debelo odejo in že ležim. Svoboda! Širina. Tukaj lahko razprem pljuča! Končno popusti vsa teža, ki me je oklepala in mi ni dala dihati.

Počasi se priplazi spanec. Dež postaja gostejši, malo ga nosi od strani, po obrazu me pikajo nežne kaplje. Ja, kar naj dežuje po meni! Ne, ne grem noter. Jaz spim zunaj!

"Dežuuuje!!" Zbudi me možev vzklik. "Pojdi noter!"

"Ne, ne grem. Tukaj bom!" In se spet pogreznem v nič ... v mehkobo niča ... ...

Tako mi je podarjenih nekaj sladkih ur!

Zjutraj dam sušit deko. Pa je ... Mokra odeja, problem? Ne, kje pa!

In v vsej meni ostaja neizmerno dober občutek po v dežju preživeti noči.

Diham hvaležnost.

Anka, spati v dežju je nekaj prelepega. Delati v temačnem dnevu je pa tudi meni manj prijetno :) Sicer pa ... tudi s kolesom se vozim po dežju, z marelo se čutim štorasta (in baje je prepovedana vožnja z dežnikom!), pelerino imam ponavadi doma ... In potem sem lepo namočena :D ... pa se mi zdi, da morda to ni najbolj pametno več. Ker morda imajo nekatere moje težave zvezo s tem. Še vedno pa kljub vsemu pravim, da nisem iz cukra :D in še vedno ne vzamem dežnika s seboj za vsak slučaj :) In če pridem iz bloka in vidim, da dežuje, ponavadi ne grem nazaj gor po dežnik :) Čisto meni podobno. ;) Pred leti sem šla v dež z otroškim vozičkom, voziček je imel "pelerino", tako da je bil moj otrok na suhem, potem sva pa z vozičkom plesala po dežju :)

Lepo da tudi v dežju najdeš čarobnost......jaz jo vidim le takrat,, ko namoči žejno zemljo, vse drugo "pretiravanje" deževanja pa me dela depresivno....

soljuhe ... to je pa morje ... ne pa dežek z neba :)

Radmila, 5, naša bajta je kakšnih 15 ali 20 minut hoje od Soče. Lepe poti čez polja. Če stopim malo stran od hiše, vidim Krn. Res je silno lepo tam. Moja junaška najmlajša otroka in njun prijatelj vrstnik so skočili v Sočo že pomladnih počitnicah :) In to v spodnjicah, potem so pa mokri hodili do doma :) Sicer se tam ljudje ne kopajo v Soči, v Soči se višje gor nekje pri Tolminu. Na Mostu na Soči skačejo v vodo s skakalnic, tudi mednarodne prireditve so, sem enkrat fotografirala sina, ki je skočil ... jaz pa nikoli ne bi upala. Soča je sicer menda precej bolj mrzla od Idrijce, v njej se kopajo recimo kakšna dva kilometra stran od Mosta na Soči, pri Bači pri Modreju ali na na Slapu ob Idrijci. V Bači pri Modreju priteče Bača v Idrijco, je pa Idrijca najtoplejša od teh rek. Moji otroci so radi tam dol ... jaz pa raje vrtnarim in hodim na dolge sprehode. Rada poslušam vodo, me pa ne mika namakanje v njej. Verjetno se pozna, da sem splavala šele pred kakšnimi 15 leti. Prej sploh nisem imela nobenih možnosti. A še zdaj se počutim v vodi ... nekako kot da zapravljam čas. ;) No, recimo, da voda ni moj element ;)

Ana....seveda nisem prerokinja.....o poletnih nevihtah pričuje zgodovina... zadnjič sem brala.....kako si se pokrila s prtom v na Mostu na Soči.....(če sem prav prebrala)....torej si ob eni najlepših rek na svetu.....blagor tebi....ali se tudi kaj kopate v Soči poleti?

Radmila! Pa ne da si ti prerokinja? ;) Poleti me ponavadi dež prepodi noter, ker ni tako naravnost an zemljo padajoč, pač pa ponavadi tako postrani nese, da ne kaže ostati zunaj. Sem se pa že tudi pokrila s polivinilastim prtom, ki je za na mizo. :) Krasno je štrebljalo, glasba za ušesa! :)

Sponko, uboga hruška! Nikoli ni dobro, kaj ;) Ja, sonce včeraj je res dobro delo. In tale dež zdajle mi ni pri srcu. Popoldne grem na pogreb ... kljub temu, da včasih še nebo joče z žalujočimi, bi raje sonce.

to je šele uvertura.......nalivi, nevihte (poletne)...strele.....šele prihajajo