Članek
Kako je življenje včasih hecno ...
Objavljeno Jun 09, 2016

Včasih tako zelo nekaj načrtujemo ... pa gre vse neka svoja pota ...

Včasih človek nekaj reče, trdi, pa se mu tisto sfiži ... Kako že? "Tazarečenega kruha se poje več kot spečenega," pravi pregovor.

En drug pregovor pravi: "Človek obrača, Bog obrne."

Bila sta dva soseda, ki nista bila ravno prijatelja, še kaj hujšega je bilo, celo pobila sta skoraj drug drugega, ko sta se ga preveč napila.

V treznem stanju sta bila nekako razumno "zadržana", a ko sta ga imela "pod kapo", sta v skladu s pregovorom: V vinu je resnica (In vino veritas.) zelo očitno pokazala, kako zelo se ne marata.

Jaz sicer vedno znova najdem kaj dobrega pri vsakem človeku, se pa včasih zalotim tudi sama v občutju, da s kom se pa res ne bi želela družiti ... četudi lahko rečem, da imam dokaj rada ves človeški rod. V šali sem večkrat rekla, da s kom celo v nebesih ne bi hotela biti :P No, ko človek to pomisli, pa verjetno res to pomeni, da so odnosi hudo napeti ... in da je težko ublažiti situacijo tako, da bi bilo dobro. Mogoče je prepozno ... mogoče je ena stran delala za odnose, pa ne gre več ...

No, in tako sta mogoče razmišljala tudi soseda, ki ju omenjam zgoraj. Nista niti govorila med seboj, če ni bilo zelo nujno.

In ... nikoli ne bo sosed na mojem kosil ... ne, kje pa, niti slučajno. Tako sta mislila drug za drugega.

Naaa-a ... človek obrača, Bog obrne.

Potomec enega od teh dveh kmetov danes kosi travnike drugega kmeta ...

Včasih se dobesedno zaklinjamo, da nikoli, ampak res nikoli ne bomo naredili tega in tega ... potem pa se zgodi. Včasih celo vidimo, da ni slabo to, kar se je zgodilo.

Res, to, kakor razmišljamo, včasih izhaja iz predsodkov, iz premalo poznavanja, iz nevednosti .... in ni slabo, če smo prisiljeni pogledati še z druge strani. Lahko se človek, ki ga nikoli nismo marali, izkaže kot krasna oseba.

Po drugi strani je pa tudi to, da marsikaj, kar se dogaja, ni ravno v redu, pa vendar je na nek način dobro, ker nas oblikuje, nas "preša", nas prepeka, nas dela ponižne in skromnejše in manj zahtevne, kot smo bili včasih.

Tako zorimo.

Zorimo tudi skozi izgube. Izgube bližnjih ljudi, izgube materialnih stvari, izgube moči, izgube odločanja v zvezi s seboj in drugimi, izgube kontrole nad drugimi in celo nad seboj.

Vse bolj spoznavamo, kaj je v življenju v resnici sploh potrebno.

Zorimo.

Res: Življenje nas krepko gnete.

Jun 09, 2016

Anka, ja! Všeč mi je misel iz knjige Kar ni pekel: da imamo v sebi več nebes ali več pekla, tistega pač, čemur damo prostor ...

Življenje je poseben proces....."medimo" se za nebesa....

VinKos, se strinjam, manjka še mnogo modrosti, da bi razumela življenje ... mislim pa, da tudi nemodri umrejo ;) ... tega deca srečala ... ja ... pojutrišnjim bo 33 let od takrat :P

Azra, bom poskusila :) Človek včasih ne vem kaj vse misli, da bo naredil in tudi dela v to smer, pa vseeno se zgodi drugače, kot je želel. Pa potem včasih vidi, da celo ni bilo slabo to, kar se je zgodilo - čeprav je (bilo) proti njegovim željam. Ta pregovor, mislim, imam nekoliko drugo sporočilo kot tisti o zarečm kruhu. Tam gre za dejstvo, da je drugače, kot je človek trdil, da bo. (Jaz vseeno, kljub vsemu, mislim, da jaz ne pojem zelo veliko zarečenega kruha.) To, da Bog obrne ... ta pregovor jaz razumem bolj v pomenu, da je včasih celo najboljše tako, ko se ni zgodilo tisto, kar je človek načrtoval. Včasih potem, sčasoma, celo vidimo, da je bilo tako, kot se je zgodilo, najbolje. O tem se zadnje čase večkrat pogovarjam z enim starim gospodom. Lahko rečem, da iz svoje življenjske modrosti on prav to pravi ... Tudi to, da je vse za nekaj dobro. Jaz recimo trdim, da vse ni za kaj dobro ... po mojem mnenju so nekatere stvari samo slabe ... in za nič dobre. Morda mi pa še manjka življenjske modrosti ...? ;)