Članek
Kruhek
Objavljeno Aug 31, 2016

Te dni se pogosto zalotim v mislih pri svojih učencih! Še bolj pogosto kot sicer :)

Še nekaj dni in se bomo spet redno srečevali! Koliko lepega doživim ob njih - in samo upam lahko, da tudi oni ob meni :)

V mislih oblikujem prve ure, to, kaj jim naj pripravim za začetek, ali bi imeli letos tudi SOS stekleničke, mislim, da ja ... to so konkretne praktične stvari - in poleg drugega je s tem povezano tudi varovanje narave.

Kaj imajo otroci radi? Oh, seveda zgodbe. Aha, in kruhke. Oja, včasih Ana speče kruh ... Recimo ob nekaterih določenih priložnostih. Npr. ko se gremo zadnjo večerjo.

(Tale hlebec je spekel eden mojih sinov pri svojih 13. letih!)

---

Vsakemu otroku majhen majhen hlebček, čisto majhen.

Vsakič znova se potem gremo "obred".

In na koncu delimo kruhke ali pa razlomimo hlebec, če je le en večji, tako da vsak dobi kruhek ali pa svoj kos ali košček kruha. Seveda tudi starši, ki pridejo po otroke, in z njimi so večkrat tudi bratci in sestrice.

Po neki taki uri se je zgodilo, da smo delili preostale kruhke in vsi so jih z veseljem sprejemali. Pa se je zgodilo, da je na koncu en mlajši bratec, ki je prišel z mamico po starejšega bratca, ostal brez.

Kakšne žalostne očke je dobil.

"Veš kaj, bom spet spekla kruh in posebej zate bom naredila en majhen hlebček!" mu pravim.

Fantek živahno poskoči: "Doma sem na ... ulici, v 2. nadstropju, ime mi je ..., pišem se pa ..." Vse mi je takoj povedal!

Ana potem drugi dan spet peče kruh in posebej zavije hlebček za mlajšega bratca. Proti večeru gre v naselje, kjer stanuje ta deček, poišče ulico in številko bloka, pozvoni ... pride v 2. nadstropje in mali deček ves blažen sprejme svoj kruhek :)

Radmila, torej + za Milonotest! :) Plus za Pečjaka! :) Pa še + za Rusijo ;) P.S.: Meni je sicer Rusija neka posebna dežela ... pa ne zaradi komunizma, pač pa po tisti svoji starodavnosti ... Bela kot sneg, zdeča kot kri - krasna knjiga!! Priporočam v branje! (Obstaja tudi Bela kot mleko, rdeča kot kri - ta je druga, tudi zelo lepa, ta druga je italijanska, prva pa ruska - obe zgodbi z močnimi sporočili - http://www.publishwall.si/solzemlje/post/98013/bela-kot-mleko-rdeča-kot-kri-1 )

Ika, ja, mora včasih biti, da vemo, kdo sploh smo, da spoznavamo sami sebe in svoje bližnje .... in če je to v spoštljivosti, je kljub vsemu prav lepo! Želim ti lep dan!

Ana dober večer :) Se strinjam. Brez pogovora ne gre. No tudi pregovarjanje in merjenje moči včasih mora biti ...

Komentar 22, če bi daš kmetijo, grem kmetovat :) Brez zemlje pač ne morem ... Ika, kom. 23 - zaklad so lepi pogovori!

Babica :) Pomemben je občutek otroka ob "šali", ki to ni. Seveda so sledila vprašanja in razlage....

Babica :D Bog daje res lepe otroke! :) <3

Ika <3 Po moje je tako, da počasi rastemo in zorimo ... kot pravi pesem ... Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu ... Vsak zase zori, počasi in z leti, a kamor že greš, moraš poti na novo začeti. Približno tako gre ... Jaz sem danes ob eni dementni gospe pomislila, kako ej življenje enostavno, če sprejemamo danosti ... Če sprejmemo to, kar imamo, če ne izsiljujemo nemogočega ... če nimamo prevelikih pričakovanj (ampak ja, pričakovanja in hrepenenja so itak normalen del življenja!), živimo še najlažje je ljubezni - in ljubezen je sprejemanje takih, kot smo. Sprejemanje spola, nadarjenosti, značaja, sprejemanje človeka scelega. (To, da vzgajamo in nekoliko vendar vplivamo na otroke - hehe, in tudi sebe! - ne pomeni, da človeka ne sprejemamo takega, kot je ...) Midva z možem sva najprej dobila tri hčerke ... in menda je možev oče govoril, da "plemstvo" najprej rojeva hčere :D Moj mož se je hvalil, da nežni očetje dobivajo hčere :) Zdaj, ko sem že precej stara, no, zdi se mi, da sme že ogromno ddala skoz, se mi zdi vse bolj, da je vseeno, katerega spola so otroci ... da le so :) In vsem je najlepše, če enostavno sprejmemo to, kar imamo ...

Ana. Najlepša darila so tista, ki jih ni moč kupiti. Takšna darila so meni všeč. Zelo lepo, da si spekla kruh in obdarovala. Le opazovati in dati. Da nič ne pričakujemo in ne trgujemo s čustvi... Takšna sem jaz in vem, da smo ljudje različni. Tako je. Glede očetov in pričakovanj, obdarovanj...to kar si zapisala obstaja. Vem. Če pa izhajam iz sebe in sem se zamislila, vprašala ... o mojem očetu. Ni imel sinov. Vem, da so ga izzivali, da zna delati hčere...slišala sem te štose... zame niso bili štosi. Oče jim je suvereno odgovoril in bila sem ponosna na njega. Žal ga danes ne morem vprašati ker ga ni več a si je želel sina. Jaz nisem nikoli občutila, da sem drugorazredna in ni iz naju delal možače... No, Ana vidiš kaj odpirajo tvoji, naši zapisi... Sponko. Lutke. Če si v gledališču imaš lepo delo. Če pa nisi v gledališču in dovoliš, da so lutke okrog tebe pa ... to ni vredu...

Sponko, 11, hehe, lutke povsod okrog nas :D

Ika, 10, ti si me pa spomnila na to, kako včasih kakšni starši resnično kupujejo igrače in še kaj za sebe - in ne za otroke - samo an zunaj je videti, kot da je to za otroke. Včasih se zgodi, da starši v resnici ne vedo, kaj si njihovi otroci želijo ... odrasli pač predvidevajo ... predvidevamo (?) Kakšen očka je kar žalosten, ko ima hčerke, pa ne zaradi spola otrok, pač pa ko se skorajda ne spodobi kupovat "fantovske" igračke :P

Sponko, 9, ob zamaških :D Pred par dnevi sem slišala eno luštno: da bi bolni in invalidni otroci dobili denar za zdravljenje in rehabilitacijo iz proračuna, medtem ko bi zbirali zamaške in pokrovčke za plače politikov :D :D :D Mene je finančna (recimo materialna stiska) globoko zadela. Dobro se spominjam svojih reakcij ob tem, v srednji šoli in kasneje ... Ja, tudi v zadnjih letih. Kaj vse sem naredila, da mi ne bi bilo potrebno reči, da nimam denarja ... Skušala sem, da bi moji otroci čutili, da vse nujno dobijo ... da pa tisto, česar en dobijo, res ni nujno potrebno. Ampak otroci so tudi bitja primerjav. Žal sem kakšno stvar zvedela šele "potem". Recimo za izsiljevanja v šoli. Recimo, da "bogat" otrok zahteva od "revnega" malico, sicer mu bogati meče pod nos, da je reven. In otroka je sram biti reven, zato svojo malico odstopi bogatemu. Ja, to se je res zgodilo ... Pa ne enkrat ... Takih in podobnih poznam kar precej ... Ob tem pomislim na Hudobivško Meto. Revna, s kupom otrok in brez vsega materialnega - pa vendar je ponosna in otroke uči biti ponosni!!

Radmila, torej + za Milonotest! :) Plus za Pečjaka! :) Pa še + za Rusijo ;) P.S.: Meni je sicer Rusija neka posebna dežela ... pa ne zaradi komunizma, pač pa po tisti svoji starodavnosti ... Bela kot sneg, zdeča kot kri - krasna knjiga!! Priporočam v branje! (Obstaja tudi Bela kot mleko, rdeča kot kri - ta je druga, tudi zelo lepa, ta druga je italijanska, prva pa ruska - obe zgodbi z močnimi sporočili)

pridelajmosvoje! - kom. 5 ... hmmmm. pojma nimam, kaj moremo narediti! bokotirati nakup barille? kako naj vemo, da so drugi makaroni drugačni? no, jaz barille itak ne kupim, kupim cenejše marakone, pa vendar ....!! kako naj vem, kaj ej dobro - brez laboratorija? V vsem tem se čutim vedno bolj izgubljena ...

Sponko ne pričakuj od politike nič pa ne boš razočaran. Ne s ikam:) Nihče nima vsega. Če si imel kakšno pomanjkanje, če si lahko sedaj privoščiš obisk lutk.. itd. Nadoknadi sedaj. Obstajajo ljudje, ki si tega ne zmorejo privoščiti in lahko komu polepšaš dan in sebi tudi. Ljudje smo si od nekdaj pomagali med seboj in verjamem, da bo tako tudi v naprej. Ana deluje, če znamo opazovati in videti :) ja in narediti.

Pravijo pa, da je zelo kvalitetna pšenica iz Rusije......znana junakinja iz Sibirije..Anastasia ...pa je napovedala, da bo Rusija postala ekološka velesila in da bodo premožni ljudje potovali v Rusijo zaradi dobre hrane (rodovna posestva 1ha, dodeljena revežem brezplačno, je njen predlog.....glej knjige Vladimir Megre.ja.....zveneče cedre itd....)

Pekarna Pečjak pa ima na svojih izdelkih oznako....brez GSO....torej brez genetsko spremenjene pšenice....

Mlinotest Ajdovščina je slovenska tovarna testenin, verjetno uporabljajo tudi slovensko pšenico...

Dajana <3 :)

<3 <3 <3

Anka, ene stvari pač enostavno "grejo zraven" :) Kako bi mogla zavrniti enega tako prostodušnega in odkritega otroka? <3 Koliko otrok je, ki sploh ne znajo izraziti - ali pa ne upajo - svojih želja!

Ana, ti si res sonce za mnoge!