"Babica, kje pa je tvoj dedek? Kje maš svojga dedka?" me vpraša vnuček.
Seveda se nasmejem in mu razložim, kje je njegov dedek - in ne kje je moj dedek :)
Tako mi je ljuba otroška logika, otroško razmišljanje.
Malček me vpraša: "A si ti v službi doma?" Seveda razumem vprašanje, popolnoma logično je! Njegov oči je v službi v Ljubljani in sinku Ljubljana pomeni - službo. In ker je babica tudi doma v Ljubljani, je ona doma - v službi.
Razložim mu, da je Ljubjana velika in da so v Ljubljani službe in domovi in šole in bolnišnice in igrišča in parki in trgovine, vsega veliko.
Ampak misel, če sem v službi doma, mi še kar odmeva.
Koliko ljudi pravzaprav je doma v službi!
Koliko ljudi preživi več časa v službi kot doma!
Koliko ljudi več misli in pozornosti nameni službi kot domu ... službi kot svojim domačim .....
Koliko ljudi vse svoje potrpljenje porabi v službi, pa jim ga za domače zmanjka ...
Takim ljudem je morda res služba - dom ...
Kakšni se najbrž počutijo bolje v službi kot doma ...
(Tole živo gnezdo je bilo v naši brajdi.)
------
Razumljivo je, da ne moremo čisto izključiti enega ali drugega, ponavadi je oboje povezano ... razumljivo je, da doma mislimo tudi na službene zadeve in da nam lahko v službi včasih poromajo misli domov ...
Krasno je, če je oboje na nek lep način povezano ... Ampak kljub vsemu naj bi bili domači prvo ... Za domače smo drugače odgovorni kot za druge ...
Dec 05, 2016