Vsemogočna medicina vsega ne zna, vsega ne zmore.
V tisočletjih človekovega življenja je sicer znanje zelo napredovalo, ljudje mnogo mnogo vemo, tudi o zdravju, boleznih, vendar so vedno tudi nova področja še ne znanega. In tudi nastajajo nove bolezni.
V srednji šoli sem se učila o vsemogočnem cepljenju, o tem, kako nekaj izrednega je cepivo. V telo vnesemo oslabljene bakterije, viruse, njihove seve in to je to! Kajti telo se brani s protitelesi in tako je cela vojska protiteles, ko pride armada strašnih bakterij. In bolezen morda izbruhne, vendar ne huda, saj je pripravljena pogumna vojska. Tako nekako sem to jemala ... Bila ponosna na zdravstvo. Bila ponosna, da smem biti ena iz zdravstva.
Postopoma sem videla več ... tudi kakšno ozadje.
Se soočila s steno, ko sem kdaj kot mama kakšnega zdravnika kaj vprašala.
Ob boleznih svojih otrok sem skušala narediti res vse - za zdravje. In prihajala do področij, kjer ni bilo nobenih poti.
Če kot starš razmišljaš drugače, kot dovoli uradna medicina, lahko nastradaš.
Občutek, da zdravstvo zgrabi otroka s svojimi kremplji in starš ostaja ob strani nemočen, izrinjen, je strašen. Videti otroka trpeti je strašno.
Ob tem, ko sem se še z druge strani soočala s cepivi, cepljenjem, sem ugotavljala, kako po eni strani trdimo, da nikakor ne sme priti "to in to" v telo, po drugi strani pa s cepivom mora. Potem sem se spraševala, zakaj je bilo cepivo proti poliomielitisu včasih "na žličko", per os, skozi usta, potem so pa še to začeli dajati pod kožo ... v tkivo ... v mišico ...
V bistvu je tako, da je dokaj naravno, da otrok požre kakšno "svinjarijo" in če poje neko cepivo, se mi vendar zdi manj strašno, kot če tisto dobi naravnost v kri ...
Kakorkoli že, ugotavljam, da smo glede gledanja na cepljenje ljudje lahko zelo ekstremni.
Na eni strani so tisti, ki trdijo, da je nujno cepiti - in prevzamejo tveganje za stranske učinke ... lahko je reči, dokler se hudi stranski učinki ne pojavijo pri lastnem, potem pa je drugače ...
In na drugi strani tisti, ki ne verjamemo v dobro cepljenja ... oz. mogoče bi cepili le izjemoma proti kakšni določeni bolezni, ne pa vsepovprek proti vsaki drugi bolezni ...
No, jaz nikakor ne bi cepila proti otroškim boleznim ne proti raku materničnega vratu ne proti hepatitisu B ne proti nobeni gripi ... Dojeni novorojenčki in dojenčki precepljenih mam niso več tako zavarovani z maminimi protiletesi, kot so bili, dokler so mame naravno prebolevale otroške bolezni in imele prava protitelesa.
Vse to moje razmišljanje izhaja iz novice, da je pred kratkim v Sloveniji cepljen otrok dobil mumps.
Sicer "laiki" in tudi "stroka" včasih ugotovijo, da cepljeni otroci zbolijo zaradi necepljenih, venda za to res ni nobene logike. Cepiva pač niso vsemogočna!! Nenavadno je, da bi cepljeni zbolel - če cepivo res pomaga. Zboli zato, ker ima oslabljen imunski sistem - morda tudi zaradi cepiva ... Sploh če je bil cepljen otrok, ki ni bil res zdrav ...
O tem govorim tudi zato, ker je moj proti oslovskemu kašlju cepljeni otrok dobil oslovski kašelj!
Ampak tedaj sem še verjela v cepljenje in nisem niti pomislila, da je to oslovski kašelj. In mama, ki je doma zaradi otrok, tudi ne leti k zdravniku tako hitro - ker ne potrebuje bolniške in ker bi v čakalnici, polni bolnih otrok, lahko dobil še kaj. Tako sem te stvari povezala šele kasneje ... In čez kakšnih osem let (ne vem natančno - bi morala preveriti) je ta sin dobil ponovno oslovski kašelj ... Zdravnica seveda ni verjela - saj je bil cepljen. Dokazati bi morala samoplačniško, iti delat bris na zavod za zdravstveno varstvo (ali nekaj takega) in na koncu nisem šla.
Ampak v strokovni literaturi sem brala, da je otrok, ki ni bil cepljen proti oslovskemu kašlju in zboli za njim, imun vse življenje, medtem ko otrok, ki je bil cepljen in zboli za oslovskim kašljem, lahko po določenem obdobju spet zboli - recimo vsakih 8 let ...
Ko sem nekje naletela na zdravnico, ki je zelo kašljala in sem ji rekla: "Vi pa kašljate, kot da bi imeli oslovski kašelj!", mi je rekla: "Saj ga imam." Vsa pretresena sem ji rekla: "Potem ste pa gotovo proti cepljenju. Ko vidite, da ne pomaga."
Odgovorila mi je: "Ne, dodati bo potrebno še eno dozo!"
Kakšna logika.
Ko človek vse življenje v nekaj verjame, težko začne gledati drugače.
In to velja za vsa področja.
Tako glede zdravja, glede vere (religije), glede politike in odnosov v družbi, glede vojne in povojne problematike ...
Hudo je, kadar ne vemo več, če bi sploh čemu ... komu še verjeli ...
-
-----
http://www.publishwall.si/solzemlje/post/98087/iluzije-o-cepivih
http://www.publishwall.si/solzemlje/post/98082/cepljenje-proti-raku-maternicnega-vratu
http://www.zurnal24.si/otrok-zbolel-za-mumpsom-ceprav-je-bil-cepljen-clanek-280612
http://www.zurnal24.si/vsako-leto-manj-cepljenih-globe-do-1000-evrov-clanek-273066
http://www.zurnal24.si/po-20-letih-primer-tetanusa-pri-otroku-clanek-279360
Nov 16, 2016