Pridem do stolpnice in pred vrati že stojio tri dekleta, klepetajo, medtem ko čakajo, da se vrata sama odpro. Imam občutek, da me ignorirajo, ko pridem, saj se trdo ustopijo pred vrata, medtem ko pri njih ni ne duha ne sluha o ključu oz. kartici, ki bo odprla vrata. Vzamem kartico, ki mi jo je posodila prijateljica, da lahko pridem noter, in vrata odprem. Punce ne bu ne mu grejo pred menoj v vežo, nobene me niti ne ošine s pogledom, kje šele, da bi rekla "hvala". Kot da bi bila duh. Kot da so se vrata odprla na njihov klepet.

Pred nami so druga vrata, punce se postavijo prednje, jaz za njimi in s kartico spet odprem vrata.

Punce gredo naprej ... do dvigala. Ena pritisne gumbek za dvigalo. Postavim se obnje in čakamo. Še vedno me nobena ne vidi. Hehe, kot da sem tako suha! ;) No ja, nevidna siva miška ;)

"Do kod pa greste?" vprašam. "Saj gremo menda skupaj, saj smo same suhe," se posmejem. Dekleta se obrnejo k meni in nasmejejo. Led je prebit. Zdaj me naenkrat opazijo, povejo, do kod se bodo peljale, one grejo še nekaj nadstropij višje kot jaz. Vstopimo in se peljemo. Tik preden se dvigalo ustavi v mojem nadstropju, se oglasi z radija, ki je v dvigalu stalno vključen: "Imejte se fajn." Ponovim za njim, obrnjena k dekletom: "Mejte se fajn!" Punce odgovorijo: "Vi tudi!"

No, tako je to.

... milijonkrat sem jaz prva pozdravila, prva odprla vrata, prva se sklonila, prva rekla"oprosti" ...

Sem zato kaj prikrajšana? Niti ne. Ponavadi.

Morda s tem največkrat celo pridobim, saj - v tem primeru - bi sicer od deklet verjetno ne bilo nobenega odziva, nobenega pozdrava, nobenega nasmeha, tako je pa bil.

No, v naslovu sem napisala: Današnja mladina.

Ampak nisem mislila tako strašno resno. Ne v pomenu, da je današnja mladina slaba, mi smo bili pa tako dobri in pridni in ubogljivi in kar je še lepega. Taka in drugačna mladina je bila v vseh časih.

Mislim pa, da - sploh v mestih - današnji otroci manj pozdravljajo ... kaj češ, ko pa je vsak človek, ki ga srečajo, potencialni zlobnež, pedofil, vlomilec ... (Spomnim se dečka, s katerim sva zjutraj čakala pred semaforjem, pa sem ga vprašala, če gre v šolo, in je kar otrpnil ...)

...

Razmišljam, kako bi se mi zdelo, če bi tako kot ta dekleta naredil moj otrok. Stal pred vrati, ne pozdravil, se ne zahvalil za odprtje vrat ...? Ne, ne bi se mi zdelo prav.

Vsekakor je vsem nam lepo, če smo prijazni in obzirni drug z drugim.

Čez mladino so pa v vseh časih "šimfali", čez "ta stare" pa tudi :)